Gorenjski glas - Vilma Stanovnik: Franc Langerholc - Cac si je darilo za rojstni dan pripravil kar sam, saj mu je uspelo, da je v enem dnevu preplezal kar petdeset športno plezalnih smeri.
Tisti, ki že vrsto let poznamo Franca Langerholca – Caca, nad njegovo idejo, v enem dnevu preplezati petdeset smeri v petih različnih plezališčih, sploh nismo bilo začudeni.
Cac je namreč alpinist že več kot trideset let, bil je soustanovitelj Alpinističnega odseka Škofja Loka, plezal je po vseh koncih sveta, bil je član škofjeloške odprave v južnoameriške Ande, kjer je leta 1982 opravil prvenstveno Slovensko smer na Nevado Pardon, predvsem pa je med prijatelji soplezalci znan po tem, da v njegovi družbi ne manjka smeha in ni nikoli dolgčas. Zadnjih dvajset let je Cac, sicer zaposlen kot gasilec, postal zlasti ljubitelj športnega plezanja, njegova najtežja do sedaj preplezana smer pa je Gož z oceno 8+ v plezališču Pod Sušo v Selški dolini. V istem plezališču je brez varovanja splezal še smer Pantimento z oceno 7a. Čeprav se pripravlja na srečanje z abrahamom, pa mu »norih« načrtov in idej nikoli ne zmanjka.
Ideja preplezati petdeset različnih smeri v enem dnevu je za marsikoga malce nora. Za vas je bil to le najbrž zgolj eden od izzivov?
»Zamisel, da bi v enem dnevu preplezal petdeset smeri, je stara več kot eno leto. Plezam triintrideset let in sam sebi sem si za petdeset let zaželel podariti prav posebno darilo. Plezam namreč izjemno rad, to je moja tako rekoč edina odvisnost in nobeno darilo, ki bi ga dobil ob jubileju, tega ne more odtehtati. Je pa res, da sem v pripravi na projekt »50 smeri v enem dnevu« samo lani preplezal kar 1821 športno plezalnih smeri, od tega 272 v tujini. Poleg tega sem veliko hodil v hribe in v gore, saj mi gibanje veliko pomeni. Tako sem bil samo lani kar 149-krat na Lubniku, prehodil pa sem tudi 21 vrhov, višjih od 2000 metrov.«
Kaj na vašo strast pravi žena?
»K sreči tudi žena Danica rada pleza, za kar se je navdušila pred osmimi leti. Poleg tega sva oba navdušena nad hojo v hribe, rada imava naravo in priznati moram, da mi ideja preplezati 50 smeri v enem dnevu ni dosti spremenila vsakdanjega ritma. Tudi sedaj, ko sem jo uresničil, ne bo prida drugače, saj sem vedno rad plezal, še sedaj rad plezam in bom tudi še naprej.«
Kako ste izbrali pet plezališč, na katerih ste lahko v enem dnevu preplezali petdeset smeri?
»Začel sem v Rovinju, saj imam zelo rad tudi morje, tam je idealna kombinacija, ko sta skupaj morje in skala. Druga postaja je bil Osp, kamor hodim od leta 1980 in je kraj, na katerega imam veliko spominov. Tam sem začel plezati z Damjanom Vidmarjem, Boštjanom Kekcem, Slavcem Svetičičem, ki so že vsi pokojni. Za tretjo postajo sem si izbral Črni Kal, saj sem tam opravil svoj prvi športno plezalni vzpon. Sledila je stena v Zmincu, ker mi je blizu in kamor loški plezalci res radi hodimo. Prav tako je poseben kraj plezalna stena v loški kasarni, kjer sem se učil prvih oprijemov, čeprav smo imeli strog nadzor vojakov. Na tej steni sem preplezal zadnjo, petdeseto smer, nato pa še enainpetdeseto z zavezanimi očmi.«
Koliko smeri ste do sedaj največ preplezali v enem dnevu?
»Nisem sicer štel, vendar petdeset še nikoli. Morda jih je bilo največ okoli dvajset, zato je bilo petdeset smeri res izziv. Je pa res, da sem se vmes med vožnjo od enega do drugega kraja, ko je vozila žena, tudi malce spočil in tako sploh nisem bil utrujen. Srečen sem, da sem uresničil svojo namero, še bolj pa sem srečen, ker smo se zvečer v dvorani na Podnu zbrali plezalni prijatelji in tudi nazdravili. Kajti veselje, ki ga ne moreš deliti s prijatelji, ni toliko vredno, kot če se veseliš skupaj z njimi.«
Poleg plezanja imate še eno strast, ki se je pravi kaktusi. Koliko jih imate doma?
»Vseh skupaj imam jih imam 550, od tega je več kot štiristo različnih. Kamorkoli grem plezat, domov prinesem tudi katerega od kaktusov. Poleg tega sem tudi član društva prijateljev kaktusov.«
Imate dva otroka. Sta tudi navdušena za plezanje?
»Oba sta sicer plezala, vendar je bila malce bolj vztrajna Tina. Ker pa je imela težave s poškodbami, je odnehala. Jaka pa tudi ni več navdušen. Vendar jaz otrok v plezanje nisem nikoli silil, všeč mi je, da delata to, v čemer sama uživata.«
Domači in prijatelji najbrž pričakujejo, da boste za šestdeseti rojstni dan preplezal 60 smeri. Kaj pravite?
»Res so me to že vprašali. Jaz sicer pravim, da nikoli ne reci nikoli, vendar bom vesel tudi ob dejstvu, če mi bo v šestih dneh v šestih plezališčih uspelo preplezati šest smeri.«
Vilma Stanovnik