Delo, TRIP - Danica Velkavrh: Ni treba niti smučati niti hoditi, ajdovih žgancev z obaro pa ne gre prezreti
Na južnih, strmih grebenih Krvavca niti pozimi niti poleti ne zmanjka obiskovalcev – Radi se ustavljajo tudi na turističnih kmetijah, ki so posejane po pobočjih nad Cerkljami na jugu in jugozahodu grebena,
Na domačijah pod Krvavcem se uspešno razvija kmečki turizem. Že Pri Dovarju leži skoraj tisoč metrov visoko, druga – Viženčar – pa je še petsto metrov više. Do tretje, Ambrožarja, pelje asfaltna cesta, ki pa se tam tudi konča. Za vse se je treba pripeljati do Cerkelj, od tam pa proti Ambrožu pod Krvavcem z žičnico, avtom ali peš. Vsa izhodišča dobro poznajo tudi zmajarji, ki se v vseh letnih časih spuščajo v dolino.
Ambrož pod Krvavcem je lepa vasica južno od Krvavca, pod znanim smučiščem, ki je pozimi polno smučarjev, na njegovih pobočjih pa so tudi pozimi lepi sprehodi ob vznožju Kamniških Alp. Za nekatere niti ne potrebujete vsega dne, zadostuje že popoldne. Kdor hoče izkoristiti čas za smuko, se popelje z žičnico. Če pa se odločite prehoditi pobočje pod smučiščem, po katerem so posajene samotne kmetije in zaselki, vam tudi ne bo žal.
Pri Dovarju
Hišna številka 5, Ambrož pod Krvavcem, pripada turistični kmetiji Pri Dovarju. Leži 987 metrov visoko (041 204 563), oddajajo pa sobe z dvema, tremi in štirimi posteljami. Mize, za katerimi lahko pogostijo 50 gostov, se hitro napolnijo z dobrotami domače kuhinje, mesnimi in mlečnimi izdelki, domačim kruhom in pecivom. Nekaj tega lahko kupite in odnesete domov. Za kuhinjo poskrbi gospodinja Polona Kuhar, če pa radi opazujete življenje divjih živali v gozdu, se priporočite gospodarju.
Pod Krvavcem imajo še brunarico Sonček, kjer skoraj vedno sije sonce. S kmetije lahko osvajate vršace Kamniško-Savinjskih Alp, mnogi pa se odločijo za kopanje v Termah Snovik, ki so kot prvo slovensko turistično podjetje prejele prestižni evropski znak za okolje EU-marjetico. Polpenzion stane pri Dovarju (v sezoni ali zunaj nje) 23 evrov.
Viženčar
Više, na številki 23, leži turistična kmetija Viženčar (04/595 12 15). Tik pod oddajnikom Krvavec je pozimi v glavnem zasedena s smučarji. Ko sneg skopni, zlasti pa poleti, se štirje člani družine Grilc prelevijo v planšarje, ovčerejce, zeliščarje in pohodnike. Gostom postrežejo z domačimi salamami in suhimi klobasami z domačim kruhom in zdravilnimi čaji. Pozimi tekne prava domača obara z ajdovimi žganci, kislo zelje s pečenicami ali krvavicami. Smučarji si lahko izposodijo smučarsko opremo, sankači sanke, poleti pa peš osvajajo bližnji Veliki Zvoh, Dolge njive, Košutno, se spustijo v Kamniško Bistrico, jezdijo in kolesarijo.
Gostje lahko prenočujejo v dvoposteljnem apartmaju ali štiriposteljnih. V sezoni je treba odšteti za polpenzion 27 evrov, zunaj sezone pa 22. Od njih ali pa prav z vrha Krvavca se spuščajo jadralni padalci, ki pristajajo v vasi Grad ali kateri drugi od cerkljanskih vasi, so pa celo taki, ki se ne spuščajo samo v dolino, ampak se iznad Ambroža pogumno dvigajo proti vrhu Krvavca.
Pri Ambrožarju
Brez snega je zdaj turistična kmetija Pri Ambrožarju (04/252 22 44), kjer gospa Simona vsak dan skuha enolončnico, za kosilo pa želi, da jo zjutraj ali dan pred prihodom pokličete. Do njih se lahko pripeljete z avtom po asfaltirani cesti in od tam nadaljujete sprehode peš. Za goste imajo na razpolago 12 sob. Včasih so poleti tudi bazen pred hišo napolnili z vodo, zdaj pa je tako manjka, da bo poleti moral ostati prazen. Okoli kmetije so lepi sprehodi, najbližji do prenovljene cerkvice sv. Ambroža ali v niže ležeče, lepo urejene kraje, kot so Stiška vas, Apno ali Šenturška Gora, Cerklje ali Komenda, kjer se še zdaj spominjajo gospodarstvenika in čebelarja P. P. Glavarja.
Lanšpreški gospod
Peter Pavel Glavar je znan kot gospodarstvenik in mecen. Bil je sin duhovnika in komendatorja malteškega posestva v raztegnjeni Komendi na robu Tunjiškega gričevja. Tam stoji tudi stara cerkev sv. Petra, ob njej pa grad. Glavar je bogoslovje končal v Gradcu, leta 1744 postal kaplan in sedem let pozneje župnik. Priljubljen je bil med svojimi farani, janzenistična duhovščina pa mu je delala težave. Leta 1751 je dal sezidati šolo, leta 1752 pa beneficiatno hišo v Komendi. Krasi jo kamnit portal, s tremi freskami pa jo je okrasil F. Jelovšek. V hiši je ohranjena njegova knjižnica s približno 2000 knjigami in Glavarjevimi rokopisi.
Leta 1766 je P. P. Glavar kupil grad Lanšprež, se tja preselil in se posvetil kmetijskemu gospodarjenju, predvsem čebelarstvu in prosvetljevanju ljudi. Pri oblasteh si je prizadeval, da bi na Lanšprežu ustanovili čebelarsko šolo, njegova prerodna vnema pa se kaže tudi v izdajanju slovenskih učnih pripomočkov. Svoje premoženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi.
Danica Velkavrh