Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 3842 5

Onesnaženje iz Padske nižine

ki smo ga zaznali na Kaninu oz. v Bovcu prejšnji teden. - Snežne razmere na Kaninu
09.45: Objava je bila zaradi (žal, pomotoma) prezgodnjega prikaza/nedokončanosti umaknjena za dve uri (na opravičilo, ki pa ni imelo "vsebino", je v tem času vseeno kliknilo prek 40 obiskovalcev).

V torek zvečer (19. februarja) oz. v petek se je na območje Zahodnih Julijskih Alp razširil vremenski vpliv iz Padske nižine, ki je čez dan s seboj prinesel tudi nizko oblačnost z mejo na 2100 metrih (ravno na Prevali in malo čez). Severno od Kanina nizka oblačnost ni segla.

Na meji megle je bil zrak tako onesnažen, da je v ustih puščal kisel okus in imel je vonj, ki me je spominjal na Jesenice pred 30 leti. Tudi v dolini je bilo zvečer in zjutraj prav zadušljivo v primerjavi s čistimi prejšnjimi dnevi.

Sliki 1a in 1b sta posneti v dolini približno ob istem času zjutraj 17. in 20. februarja, slike 2a, 2b, 2c in 2d, pa 17. in 19. februarja ter nato za primerjavo 20. februarja v smeri proti Montažu.

Na sliki 3 je pogled čez Krnico pod oblaki proti vzhodu. Jasno se vidi plast umazanega rjavega smoga proti beli podlagi, ki se je razširil iz Padske nižine.

Za predstavitev snežnih razmer pa dodajam še nekaj slik s Kanina s skoraj ledeniško pokrajino in iz Krnice, ki je imela odlične razmere z od vetra utrjenim suhim snegom na senčni strani. Vozna je bila še od planine Krnica naprej po cesti do ovinka in od ovinka nazaj proti postaji B približno polovico razdalje z dvema manjšima prekinitvama, tako da je bilo treba smuči nositi le okoli pet minut.

Metod Škarja

Dolomiti, kot jih je prijatelj posnel 8. februarja 2008 iz Strunjana na zelo čist dan z burjo. Spredaj in zgoraj je čisto, nad Padsko nižino pa vztraja plast umazanega zraka. 

 

 

 

Združeni sliki 2b (17.02.) in 2c (20.02.)

2a
Krn s Kanina 17.02.

2b
Pogled proti SZ s Prevale 17.02.,
spodaj italijansko smučišče ...

2c
Pogled proti SZ s Prevale 20.02.

2d
Kot 2c s povečavo

  3
Pogled proti V izpod Škrbine pod Prestreljenikom, pod oblačno plastjo
je Krnica, levo spredaj Vršiči nad Lopo...

Spodnja in leve so za "snežne razmere" 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RAZ

5 komentarjev na članku "Onesnaženje iz Padske nižine"

Igor Zlodej,

Bilo bi zanimivo, pa to seveda ni, ker sploh ni šlo za kaj posebej zanimivega. Povsem običajni pojavi, ki se v pogorju Kaninu pojavijo ob jugo zahodnih zračnih tokovih, katerih pa v tem tednu ni bilo. Sicer si s fotografijami, ki so omenjene v tekstu ne moremo kaj dosti pomagati, ker nič ne povedo. Glede slik iz doline (Bovec v ozadju Svinjak) lahko komentiram, da je to običajni odsev vzhajajočega sonca, ne pa onesnaženje. Sicer pa je bil teden od 18.2 vse do sobote 23.2 kar se tiče vremena v visokogorju izredno čist. Rahle meglice oz. mrč se je sicer pojavljal v furlanski nižini, težko, pa bi govorii o onesnaženju, ker se je to izrazilo šele v tem tednu in še to predvsem v Goriški pokrajini. V petek pa je bil datum 22.2, skratka težko je dneve in stanje povezati skupaj, ker so netočni.

Smo pa na Kaninu, pa tudi na Krnu, ki je sta prvi višji pregradi pred Alpami ob močnih JZ vetrovih začutili tudi že vonj morja, da ne govorim o drobcih saharskega peska, ki ga je prineslo sem gor. Morda se kaj podobnega obeta že jutri, ko je napovedan ravno tak veter.


Igor Zlodej,

Pripomba je bila napisana za prvo verzijo, ki še ni bila dokončna, česar takrat, ko sem pisal seveda nisem mogel vedeti. Zatem je bila celo še popravljena. Bistva seveda ne spremeni. Kot sem že omenil so taki pojavi v Kaninskem pogorju povsem običajni in jim kakšne posebne pozornosti niti ne posvečamo več, kar pa verjetno ni prav. Le kdo bi se ukvarjal s čezmejnim onesnaževanjem in pritiski civilne družbe na državo, ko pa ima ta država tako krasno vse urejeno s svojimi sosedami ali pa one z nami. Povsem znano je dejstvo, da razvit industrijski sever Italije svoje izpuhe že dolga leta pošilja naravnost v naše Julijce in s tem posredno v TNP, pa nihče še s prstom ni mignil, niti v prejšnji državi še manj sedanji. In kje so razne okoljevarstvene organizacije, ki imajo ponavadi zelo veliko povedati?


Metod Škarja,

Ker slučajno tudi strokovno nekaj vem o onesnaževanju in njegovem širjenju, tega opažanja nisem napisal kar na pamet, ampak sem seveda povezal nekaj strokovno znanih dejstev s konkretnimi opažanji na terenu.

Znano je, da je onesnaženje v inverzni plasti navadno največje ravno na vrhu ter plasti, ker se vsi izpušni plini dvignejo do tja in tam ostanejo. Medtem ko je zelo dobro znana običajna inverzna plast, ki navadno sega nekaj sto metrov visoko, pa so pred nekako 15 leti začeli opažati še drugo inverzno plast. Ta je običajno na višini od 1400-1700 m, oziroma tam, kjer pozimi ob jasnem vremenu opazimo, da smo prišli iz manj čistega v zelo čist zrak, kar je verjetno vsak kolikor toliko pozoren obiskovalec gora že neštetokrat opazil (ta višina seveda ni fiksna in se odvisno od razmer lahko precej spreminja; na tej meji se pojavi tudi zgornji rob nizke oblačnosti, kadar pač se). Do te plasti onesnaženja so prišli z opazovanji, in sicer so jih presenetile meritve, ki so ob določenih pogojih kazale relativno precej onesnažen zrak, ki ga na teh višinah niso pričakovali. Sam najbolj dobro poznam razmere v Kamniških Alpah in pozimi smo dejansko pri sestopih na omenjeni višini pogosto zaznali vonj po dimu, kar se lepo ujema z omenjenimi meritvami. Nižje spodaj je vonj spet izginil, v skladu s tem, da so pod zgornjo plastjo koncentracije spet nižje.

Na meji takih plasti pogosto pihajo vetrovi v različnih smereh (v plasti v eno, nad plastjo v drugo; kar se lepo vidi, če kdo pogleda vertikalne temperature in vetra na ARSO ob primernih pogojih). Če so vetrovi močni, deloma sproti odpihujejo del spodnje plasti in takrat tudi redčijo onesnaženje. Če so vetrovi šibki, lahko tako onesnaženo plast počasi potiskajo v določeno smer in ob pregradah lahko onesnaženost še dodatno naraste.

Taki pogoji so bili izpolnjeni oziroma so se ustvarili v dneh od 17. do 20. februarja. Medtem ko smo bili na začetku pod vplivom severnih oz SV vetrov, ki so počistili zrak do nižin, je bila že za 19.02. napovedana možna nizka oblačnost na Primorskem. Nizka oblačnost se je razširila sem iz Padske nižine, ko je ponehal vpliv S vetrov, ki so te zračne mase pač odrivali. Vedeti je treba, da je Padska nižina zelo slabo prevetrena, saj jo praktično s treh strani obdajajo Alpe in burja tja ne seže. Kakšne so razmere glede onesnaženja v njej pri vsej koncentraciji prebivalstva, prometa in industrije, so znane. Mejna plast je bila v konkretnem primeru na višini ok. 2100 m in šibki zahodni vetrovi (ki se dejansko sploh niso čutili, le zelo počasno gibanje oblačne plasti proti V se je opazilo) so potisnili onesnažen zrak proti gorskim pregradam na vzhodu. Tega pojava na višini ne gre mešati z zdajšnjim onesnaženjem, ki se je v nižji zračnih plasteh razširil tudi k nam in ki ga omenja IZ, v tem primeru gre bolj za onesnaženje v prvi, nižji inverzni plasti.

To gibanje umazanega zraka iz Padske nižine proti našim krajem, ko popusti vpliv SV vetrov je sicer pogosto "lepo" opazno iz letala, o njem poročajo športni piloti in je glavni vir onesnaženja na naši obali (zato ima Koper pogosto slabši zrak kot Ljubljana).

Glede slik iz Bovca, enako sliko bi seveda dobili tudi pri slikanju v poletnem mrču, a v konkretnem primeru sem glede na navedena dejstva in tudi na to, kar mi je povedal nos, to povezal s tem onesnaženim zrakom in ne z jutranjimi meglicami.

Pri tem, da se nam nekaj ne zdi nič posebnega, sta vedno dve možnosti, ali res ni nič posebnega ali pa tega samo ne opazimo. Možno je tudi, da je ta pojav tako pogost (in čisto možno je, da je, kar pa je v tem primeru slabša možnost), da so se ga domačini že navadili in ga niti ne opazijo več. Jaz sem se kot zunanji opazovec pač znašel ob pravem trenutku na pravem kraju, o pogostosti pa ne morem reči nič, to bi še najbolje pokazale meritve (ki bi bile na tem področju Slovenije vsekakor koristne). Rečem lahko le, da tako močnega kislega okusa in vonja po smogu v gorah, ki mejijo na Ljubljansko kotlino, še nikoli nisem zaznal, zato sem tudi zapisal to opažanje, ki je precej presegalo dosedanje izkušnje.

Naj povem še to, da na evropski ravni obstaja zakonska podlaga (sprejeta že precej nazaj ravno na pobudo ozaveščenih posameznikov iz Slovenije, čeprav takrat ni nihče vedel, čemu naj bi tak zakon koristil, ni mu pa nihče nasprotoval), ki omogoča zaračunavanje čezmejnega onesnaževanja sosednji državi, le da še ni bil nikoli uporabljen). Tako obstaja konkretna možnost civilne družbe za pritisk na državo, da tudi v tej smeri kaj ukrene.


Metod Škarja,

Mogoče še to, rjava barva zraka dokazuje vsebnost snovi, ki jih navadno v zraku ni, različne stopnje vlage povzročijo le različne stopnje svetlosti (bolj ali manj sivo) oziroma zmanjšajo prosojnost. Gledano z vrha glede na položaj sonca taka plast navadno izgleda celo bolj svetlo, ker drobne vodne kapljice odbijajo svetlobo in povečujejo vtis svetlosti. Zato ob jasnih dnevih z vrhov pogosto ne vidimo nižin (vidimo belkasto meglico), čeprav je tudi spodaj jasno vreme.


Tomaž Ogrin,

Samo mimogrede,Igor. Evo hipoteze: Vsak Slovenec je okoljevarstvenik (OKV). Kar se OKV organizacij tiče, so dvoje pri nas. Take, ki zgolj teoretizirajo in one, kjer so aktivisti. Aktivisti so tudi izven organiziranosti, hvala bogu. Vsakokratno ministrstvo podpira teoretike, ker mu ne škodijo. Praktike pa v primeru, da namesto njega čistijo TNP od pločevink, s tem, da jih pohvalijo (npr. min. Kopač). Tiste pa , ki vpijejo po čistem zraku, na primer v Zasavju, pa tolče dol, v sodelovanju s kapitalom. Lahko, da je to zgolj moja ocena, a imam zadaj veliko primerov. V čem je štos. Da se praktično okoljevarstvo finansira iz lastnega žepa in prostega časa aktivistov in simpatizerjev. Okoljevarstvo je v Ustavi (vsakdo ima pravico do zdravega okolja, 72.člen) in ga je dolžna zagotavljati država. Praktično okoljevarstvo civilne družbe pa je daleč od ravni, ki so jo dosegli vsaj PGD gasilci. No money, no fun. Pa vendar je kar precej OKV prostovoljcev. Vsaka jim čast. Menda si tudi ti, Igor med njimi.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava V slovo
Naslednja objava Mangrt
  • Število objav: 46051

Novosti