Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Jurčičeva pot, od Višnje Gore do Muljave

Vecer.si 28.02.2008

petek, 29. februar 2008, ob 05:28, Marko Renčelj, ogledov: 3061

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Tradicionalni pohod po Jurčičevi poti prvo soboto v marcu

Tradicionalni pohod po Jurčičevi poti poteka prvo soboto v marcu, ko se začenja sezona pomladanskih izletov in pohodov

Pot vodi mimo številnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, že skoraj pozabljenih pomnikov slovenske kulturne in naravne dediščine. Dolenjska s Suho krajino je v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami manj obiskano območje. Toda njeni prebivalci so vedri in šegavi.

Ideja o Jurčičevi poti se je porodila leta 1994, ob 150. obletnici rojstva našega prvega romanopisca. Leta 1998 je bila klasična pot od Višnje Gore do Muljave podaljšana s šolsko potjo od Muljave do vasi Krka. Pohod je od takrat uvrščen tudi v poseben program netekmovalnih prireditev, ki jih vodi odbor za šolska športna tekmovanja pri šolskem ministrstvu.

Najprej skozi stari del mesta

Začetek poti je pri gostilni Šerek v Višnji Gori, od tam se odpravimo proti staremu mestnemu jedru in za šolo, v katero je hodil tudi Josip Jurčič, se začne navkreber mehka gozdna pot. Steza se kar strmo vzpenja, dokler ne dosežemo razvalin gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja. Ko si ogledamo okolico in se malce oddahnemo, nadaljujemo proti vasici Pristava, pozneje pa zavijemo na levo, k vasici Zavrtače. Po dobri uri zmerne hoje pridemo do turistične točke Polževo in na vrhu Polževske planote zagledamo podružnično cerkvico sv. Duha z gotskim portalom. Na tem mestu je tudi najvišja točka poti, 630 metrov. Po krajšem počitku nadaljujemo po mehki travnati poti proti jugovzhodu, kjer lahko ob jasnem vremenu uživamo ob lepem razgledu: odpirajo se svetle dolenjske doline, približajo se Julijci, Karavanke in Kamniške Alpe ter in Snežnik, Kum in Trdinov vrh.

Podružnična cerkev sv. Duha je že skoraj pozabljen pomnik slovenske kulturne dediščine. Do vasi Male Vrhe se pot rahlo spušča, vas dosežemo po 20 minutah hoje. Zdaj vstopamo v osrčje krajev, v katere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Iz vasi zavijemo proti vzhodu, proti komaj vidnim razvalinam gradu Roje - prizorišču Jurčičeve povesti Grad Rojinje in gradu Podlesek iz Desetega brata.

Načrtovalci Jurčičeve poti so našli idealne gozdne poti, ki v neutrudljivih kratkih izmenjavah po asfaltu in makadamu peljejo po grapah, mimo idiličnega bajerja Laškovec do cerkve sv. Janeza Krstnika. Ponuja se nam lep pogled na preprosto, vendar dokaj razgibano gradnjo, kombinacijo gotike in baroka. Ko se ji približujemo, lahko kar nekaj časa uživamo ob lepoti, ki je nastala v sredini 14. stoletja. Pri cerkvi se je vredno ustaviti tudi zaradi groba viteza Födransperga, enega izmed lastnikov gradu Kravjek, nekoč Weineck, v Desetem bratu gradu Slemenice. Pot od Kravjeka čez vas Oslica je lepa in po dvajsetih minutah smo na cilju.

Na Muljavi nas sprejme Jurčičeva domačija, svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Domačija pisatelja Josipa Jurčiča se je razvila v pravi etnografski muzej na prostem. Poseben čar dodaja Jurčičevini letno gledališče, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno izmed Jurčičevih del.

Preden zapustimo Muljavo, se lahko ustavimo v poznogotski cerkvici Marijinega vnebovzetja, znani po zlatem baročnem oltarju in znamenitih freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stoletja.

URŠKA ŠPROGAR

eXTReMe Tracker