Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Boris Kumer 3435 3

Obnova po velikem plazu v Logu pod Mangartom gre h koncu

Dnevnik - Jani Alič: Na cesti proti Predelu, 1090 metrov visoko, kjer je leta 2000 plaz odnesel del cestišča in zatem v obliki murastega toka zdrsnil proti Logu pod Mangartom, delavci ajdovskega Primorja gradijo novi most. Naložba je vredna okoli štiri milijone evrov, most pa bodo namenu predali junija 2009.

STRMEC - Na cesti proti Predelu, 1090 metrov visoko, kjer je leta 2000 plaz odnesel del cestišča in zatem v obliki murastega toka zdrsnil proti Logu pod Mangartom, delavci ajdovskega Primorja gradijo novi most. Naložba je vredna okoli štiri milijone evrov, most pa bodo namenu predali junija 2009.

"Z dokončanjem mostu se bo tudi sanacija prizadetega območja v zgornjem Posočju prevesila v zadnji del. V Logu pod Mangartom bo treba zgraditi le še varovalne betonske zidove ob strugi Predelice, urediti sotočje Predelice in Koritnice, opraviti končna dela pri odvodnjavanju območja na plazu Stovže pod Mangartom in dograditi okoli 400 metrov dolg odsek ceste proti Mangartskem sedlu," je zadovoljen Žarko Mlekuž, predsednik razvojne zadruge Mangart. Dodaja, da je država izpolnila obljube, ki so jih dali glede obnove, in da se zdaj Ložani počutijo varne v dolini pod Mangartom in drugimi vršaci. "Zgradili so razbijač murastega toka na Predelici, nov most v zgornjem delu vasi, ki smo ga odprli septembra 2006, dobili smo sodobno komunalno infrastrukturo, zraslo je petnajst nadomestnih hiš. Kraj je dobil podobo urejene gorske vasice."

S pripravami na zahtevno gradnjo mostu pri Mlinču nad vasjo Strmec so začeli lani jeseni. Trenutno na prepadnem terenu postavljajo temelje za nosilce objekta. Gradbincem gre na roke mila zima, tako da računajo na dokončanje del pred napovedanim rokom. Samo lok bodo po napovedih gradili leto dni. Razpon med opornikoma bo 87 metrov. Gre za most z največjim razponom v naših Julijcih. Po gradnji mostu bodo uredili tudi 17 kilometrov dolgo povezavo med Logom pod Mangartom in Predelom.

Most nad prepadom
Potem ko je plaz odnesel del cestišča, so pri Mlinču postavili začasni kovinski most. Novi bo dolg 128 metrov, od vrha loka do struge bo več kot 50 metrov. V plazu porušen kamniti most v Logu pod Mangartom so nadomestili z 42 metrov dolgim mostom, katerega posebnost je 22-metrski osrednji del konstrukcije, ki je zasnovan tako, da bi ga ob morebitni ponovni sprožitvi plazu odneslo. Oporniki mostu pa bi ostali nepoškodovani.
Jani Alič

  27.02.2008 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Dnevnik novosti

3 komentarjev na članku "Obnova po velikem plazu v Logu pod Mangartom gre h koncu"

Igor Zlodej,

Članek bi dopolnil s tem, da je tudi že pred plazom pri Mlinču bil most, torej ta most je odnesel prvi plaz, seveda tudi hišico ob vodnem zajetju HE Koritnica in zasul cesto. Drugi plaz v obliki blatnega toka je odnesel most v Zgornjem Logu in naredil vso ostalo razdejanje.

Nujno in zares nujno bi bilo TAKOJ odstraniti vse elemente, ki so bili vgrajeni na območju plazu Stože (ne vem zakaj vedno neke čudne izpeljanke tega imena), katerih se je zaradi nepotrebnega predvsem pa nestrokovnega posega vgradilo. Gre predvsem za betonska zajetja v grapah, ki so zasuta in ne služijo ničemur, še bolj moteče pa so plastične cevi velikega premera, ki ležijo razmetane povsod naokoli. Zraven še kupi gradbenega železja, ki je služilo za sidranje navedenih elementov. Samo odvodnjavanje plazu sploh ni problematično, ker si je voda že sama utrla svoje običajne poti in nikjer ne zastaja. Strinjam se le z ureditvijo brežin mangrtskega potoka, zatravitev in podobno.

Glede mostov lahko povem le to, da je bil že most v Zgornjem Logu preobsežen, neke vrste izživljanje nad naravo in realnimi potrebami. Prav tak scenarij je doletel tudi zgornjega pri Mlinču. Tako dolg most, kot je načrtovan sploh ni potreben, gre za popolno razmetavanje davkoplačevalskega denarja, glede na gradbeni lobi in glede izvajalca, ki je vpleten v čudne posle pa je seveda potreben za polnjenje določenih žepov. Pri vsej sanaciji pa je najbolj nerazumljivo ravno to, da še do danes ni urejenih tistih nekaj sto metrov zasute ceste proti mangrtski planini. Če je včasih šlo za vojaško strateško izredno zanimivo cesto, je to danes za planinski turizem še bolj pomembna cestna povezava. Da sploh ne govorim o tem, kakšne izgube je utrpelo planinsko društvo Bovec in koča na mangrtskem sedlu. Skratka cesta bi morala biti obnovljena najprej oz. sočasno z nujnimi deli v Logu pod Mangrtom, pa bo očitno po ne vem kakšni nerazumni logiki na vrsti kot zadnja.


Igor Zlodej,

Seveda. O tem sem pisal že pred leti v Planinskem vestniku, o tem so prepričljivo govorili domačini v zadnji TV oddaji Marjete Keršič - Svetel. Žal jih je kar nekaj v času od snemanja do predvajanja že umrlo, vključno s prof. Buserjem, ki je tudi navedel vse možne razloge za plaz. Dejstvo je, da je bil opravljen golosek, prav tako pogozdovanje s smreko, narejene so bile gozdne vlake. Še dobro se spominjam poletja 1987, ko sem ravno na tem območju nabiral gozdne jagode, katerih je bilo tam res obilno. Seveda bi le gozdarji lahko povedali zakaj so se odločili za tak poseg. Znano je namreč, da taki goloseki naravi ne koristijo. V 80. letih sem bil na območju Valtelline (dolina od Bormia do Santa Caterine) tudi tam je bilo veliko golosekov in težave z zemeljskimi plazovi, pa seveda še kje. Kot je že bilo ugotovljeno, je do plazu prišlo zaradi spleta ekstremnih okoliščin. Velik vpliv so imele tudi tako imenovane Rabeljske plasti, kot je to odlično predstavil prof. Buser in dr. Pohar, seveda tudi nenormalno visoke temperature za ta letni čas in s tem povezane obilne padavine v obliki dežja, zelo verjetno tudi zemljina oz. ledeniški nariv materialal, ki se nikoli ni povsem sprijel s podlago, močvirnat teren in kot zadnje tudi golosek, ki je oslabil površinsko plast. Mogoče sem še kaj pozabil, ampak to so bili verjetno glavni dejavniki za katastrofo, ki pa se bi ji lahko izognili vsaj v primeru smrtnih žrtev, če bi strokovnjaki znali predvidet možne posledice, ki bi jih lahko predvideli, če bi bili v tistem vmesnem obdobju po prvem plazu primerno obuti, če bi na kraj zahtevali helikopter in si z zraka ogledali korita Predelice in če bi poslušali domačine, ter ne bi dajali izjav za medije, da je pretok vode po Predelici dober in ni nevarnosti. To zadnje moram seveda pojasniti. Še danes lahko naštejem vse po imenu, ki smo bili na plazišču pod mangrtsko planino, sami domačini. Z osuplostjo smo gledali, kako se v zemljino izteka ogromna količina vode po mangrtskem potoku in iz vseh grap. Domačinu iz Loga sem takrat rekel, hudo bo, ko se bo ta zemlja napila te vode. O tem smo potem spodaj na cesti ustno seznanili takrat zelo pristojne ljudi, vendar tem našim ugotovitvam niso posvečali nobene pozornosti. Naslednji dan je spet močno deževalo in tik po polnoči se je zgodil še drugi plaz, posledice so večini poznane.


Tomaž Ogrin,

Ali lahko kdo komentira domnevo, da se je plaz takega obsega in moči sprožil zaradi goloseka gozdov na strmini? Res je dolgo in močno deževalo, toda...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava V okvirfu AO Kamnik bo
Naslednja objava Perkmandlci, čipke in geruš v biseru slovenskih Alp
  • Število objav: 46078

Novosti