Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Blošček in Županšček

 

 

Mitja Košir

 

 

 

 

 


 

 

 Arhiv: Kjer tišina šepeta

četrtek, 21. februar 2008, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 3066

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Na Notranjskem imamo nekaj Tibetu podobnega. Visoka in prepišna planota, razprostranjena med Ribniško kotlino na vzhodu, Cerkniško globeljo z znamenitim jezerom na zahodu in globokimi Snežniškimi gozdovi na jugu, ki ji domači ljudje pravijo preprosto Bloke.

ima toliko le zanjo značilnih posebnosti, da ji gre primerjava z visokim severnim zaledjem Himalaje v marsičem v prid.
S snegom bogate zime so na Blokah trde, mrzle in vetrovne, z zasneženimi potmi in snežnimi zameti med razpostavljenimi vasmi, poletja tukaj zgoraj imajo najraje tisti, ki jim ni mar hude vročine in sopare, pomlad in jesen pa sta pisani na kožo zaljubljencem v vsakovrstno cvetano in z gozdnimi sadeži bogato prostranostjo. Letošnji februar je drugačnega kova kot so bili tisti zimski časi, ko je znameniti Valvasor v svoji Slavi opisoval nenavadna početja bloških domačinov, ko so se spopadali z globokim snegom in snežnimi zameti. Kako jih je veliki polihistor videl pri tem, je opisal v poglavju o čudni hoji po zasneženih gorah: »Kadar zapade v zimskih časih v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira pa človek globoko ugreza; tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, nekateri pač tudi iz motvoza, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu… Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranjskem neki redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, namreč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo po dve leseni desčici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi.« Takšen je prvi opis smučanja na Slovenskem, prvi smučarski mojstri pa so bili seveda Bločani.

Blošček (1060 m) in Županšček (1022 m)

Najvišje nad prostrane Bloke se vzpne porasli Blošček

Bloška planota je visoka ravan, ki jo vse naokrog obdajajo vzpetine, kakršnim je seveda le Valvasorjeva domišljija lahko pripisovala gorski značaj, vendar sem ter tja, predvsem na južnem obrobju, nekaj bregov le seže kakih tristo metrov nad planotasti svet okrog Velikih Blok, Nove vasi, Metulj, Topola, Studenca in Raven, najvišja med njimi pa je naš Blošček, ki mu družbo le streljaj proti zahodu dela komaj kaj nižji Veliki Županšček (1022 m). Ko bi ne bila tako poraščena, in to jima pač ne moremo šteti v dobro, bi bila vznemirljivo lepa razglednika na ravnico Resje (in še dlje), ki sega od Nove vasi in Fare do Topola in Metulj prav ob vznožju obeh naših hribčkov zanimivega in zgovornega imena. Je Blošček dobil ime po planoti ali pa ji ga je dal? Je Županšček kdaj imel ali ima še kaj skupnega z aktualno lokalno oblastjo?

Oba, Blošček in Veliki Županšček (nekoliko severneje stoji tudi Mali Županšček, 924 m), sta brezpotna vrhova, le mednju, na sedlo Vrh gozda (879 m) pripelje označena Evropska pešpot (E-6) iz Nove vasi in Metulj in se spusti naprej proti Racni gori in hrvaški meji. In prav sedlo Vrh gozda je najprimernejše izhodišče za obe gozdni gmoti, saj je tam zgoraj tudi križišče gozdnih cest, motoriziranim popotnikom v dokajšnjo potuho, zavedni hodci pa se bodo seveda tja povzpeli po kolovozni poti z oznakami E-6 od cerkvice Sv. Antona v Metuljah.

Kogar bo vleklo na Blošček, jo bo po gozdni vlaki ubral proti vzhodu, se ves čas držal najbolj uhojene in zvožene poti in ko bo tik pod vrhom na obrasli jasi stopil pred duri male lesene koče, bo vedel je na pravi sledi in da ga od tam do poraščenega vrha čaka le še slabih sto metrov vzpona. Veliki Županšček je vsaj na vrhu, kamor se prav tako prebijemo s sedla skozi poraslo gmajno, darežljivejši s prostrano, svetlo jaso, in to je vse. Sta pa oba vrhova vznemirljiva cilja pohodniško nastrojenim obiskovalcem Bloške planote, ki jim morda turistično bolj »obljudeno« Bloško jezero pri Volčjem nad Novo vasjo ali bližnja »čarovniška« Slivnica nista preveč po volji. Letošnja (vsaj za zdaj) kopna zima zna postreči tudi s kakšnim bližnjim srečanjem s hitronogimi srnami in ponosno prestopajočimi se jeleni. Sicer pa sta povsod tam doma mir in tišina.

Napisanega o tem južnem obrobju Bloške planote je bore malo, zato pa poglejte na odličen zemljevid Bloke (turistična karta) 1: 30.000.

Mitja Košir
eXTReMe Tracker