Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Skuta in Štruca

gorisekgorazd@gmail.com
        [email protected]

 
Zmrznjeni val?


Zaobljena Štruca vzbuja
različne asociacije


Nad Jurjevcem


Prečnica


Privid Brane


Zaledenela varovala nad Škrbino


Dolgi hrbet


Čudovita Košuta


Kalška gora in Greben


Potop za Julijci


S Kokrskega sedla

 

Arhiv: Gorniška potepanja

petek, 22. februar 2008, ob 05:38, Gorazd Gorišek, ogledov: 4922

Na grebenski reziGorniška potepanja. Ta visokogorska "malica", postrežena v  pravih zimskih razmerah nama je že nekaj časa vzbujala apetit. Toda kako v trdi zimi priti do te obložene mizice?

 Od zajtrka do večerje

Ta visokogorska "malica", postrežena v pravih zimskih razmerah, nama je že nekaj časa vzbujala apetit.

Štruca s Skuto in v sredini prehod Gamsov skret, ki nekoliko kvari apetit

Nisva se mogla odločiti kdaj, predvsem pa kje bi se povzpela v trdi zimi do te obložene mizice. Razmišljala sva malo o Žmavčarjih, kjer bi naju nad Malimi Podi pričakala strma Streža. Gamsov skret, naju bi pripeljal na Velike Pode, a pozimi zna biti zelo neroden; pot s Kokrskega sedla pa postreže z izpostavljenim sestopom med Malimi Vratci in Jurjevcem. Nazadnje sva se odločila za tretjo možnost ...
V sili gams rušje ...
Pri Žagani peči je bilo parkiranih par avtomobilov. Pri spodnji postaji žičnice pa je bilo parkirišče že tako polno, da sva se morala zapeljati še nadaljnjih sto metrov do naslednje jase. Večina je verjetno odrinila proti Grintovcu. Res pa je bilo do Cojzove koče zato prav lepo zgaženo.

Nad sedlom sva ostala sama v družbi s celcem, že dobro znana zgodba najinih zimskih vzponov. Iskala sva Mala Vratca, tisti ozek vodoraven prehod proti Velikim Podom, ki gre med dvema velikima skalama in ga komajda našla, saj je bil do vrha zasut s snegom. Na drugi strani naju je pričakal zahteven sestop. Nekaj časa sva se vrtela in iskala pot, pa kmalu obupala nad njo in se zanesla kar na svoj nos. Pod Dolgimi stenami sva prečila toliko časa, da se je odprl prehod, ki naju je pripeljal precej višje od označene poti. Prvo težavno mesto je bilo za nama.

Dolgi ali tokrat bolj "Zmajev" hrbet?

Naprej je šlo lažje in tudi snežna podlaga se je nekoliko popravila. Od Bivaka pod Grintovcem sva kratek čas sledila sméri označene poti, ki vodi proti Slemenu. Nato sva se obrnila proti severu in v položnem vzponu dosegla vznožje Dolgega hrbta, kjer sva se nejeverno zazrla v strmo steno ob Škrbini, ki ni vzbujala pretiranega optimizma. Prehod nad Jurjevcem
Žice zavarovane poti, ki pripelje z Dolgega hrbta sva sicer našla, a so bile skoraj v celoti prekrite s snegom. Šele vihtenje cepina jih je za silo osvobodilo zimskega oklepa. Z derezami na nogah po skobah je dalo svojevrstno zabelo današnji telovadbi. Po strmi grapi sva izplezala na izpostavljen glavni greben in se po nekaj raztežajih znašla v lažjem svetu, tik pod vrhom trebuha zaobljene Štruce (2457 m).

S Štruce proti Skuti (2532 m), sama hrana okoli naju, midva pa lačna... Čez pol urice sva na vrhu ugriznila v prvi sendvič in po na pol zapihanih stopinjah ugotavljala, da je že pred nama nekdo prišel na vrh čez zaguljeno Strežo.

Ura je že malo priganjala, tudi do teme ni bilo več daleč. Vsaj do Malih Vratc sva želela priti v dnevni svetlobi. Priznam, sestop niti slučajno ni bil lahek sprehod in že do Škrbine sva se dobro zamudila. Spodaj sva modrovala, da bi bilo hitreje, predvsem pa varneje, če bi se vrnila kjer sva prišla, po izkopanih jeklenicah, ampak po bitki ...

Pogled v ledeno vesolje

K sreči je sonce že padlo za obzorje in je bil sneg na prečnici nad Jurjevcem že zadovoljivo trd, vzpon na Mala Vrtaca pa lažji kot jutranji sestop. Ko sva stopila čez tisti skalni preduh, sva vedela, da so glavne težave za nama. Nad Julijci je žarela zarja, ujela sva jo še zadnji trenutek. Eden tistih trenutkov, ko lažje govorijo fotografije.

Pozno sonce na Brani

Konec tedna se je približal koncu, na kar je opozarjala svetlobna kača, ki se je mimo Šmarne Gore vila proti glavnemu mestu. V vaseh pod njo so se prižigale številne luči, na nebu nad Kokrskim sedlom pa je zažarel gobelin belih zvezd.

Sestopila sva v noč. Prižgala sva si čelni lučki, sicer bi lahko bila kakšna veja čisto preblizu.

eXTReMe Tracker