Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marko Renčelj 1439 0

Bogastvo narave vzhodnih Haloz

Večer, Narava, gore in ljudje: Prirodoslovni muzej Slovenije predstavlja vinorodni predel Haloz

Bogastvo narave vzhodnih Haloz

Prirodoslovni muzej Slovenije predstavlja, v vitrinah četrtletja, vinorodni predel Haloz, ki so ga pripravili avtorji republiškega zavoda za varstvo narave iz Maribora. Razstava bo na ogled do sredine pomladi

Prejšnji teden je mariborska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v Prirodoslovnem muzeju predstavila vzhodne Haloze, ki so kljub dokaj gosti poselitvi v raznovrstnih življenjskih okoljih ohranile številne prvobitne rastline in živali. Avtorji razstave in zloženke so mag. Mojca Bedjanič, Samo Jenčič, dr. Miha Jeršek, mag. Matjaž Jež, Simona Kaligarič, Vili Podgoršek ter Andreja Senegačnik. Vsak je iz svojega področja predstavili pokrajino kot ekološko pomembno območje, ki je prav zaradi redkosti in specifičnosti ogroženih vrst vključeno v Naturo 2000. Razstava bo na ogled do sredine pomladi. Da je ta predel pred 20 milijoni let pokrivalo morje, pričajo fosilni ostanki školjk in polžev. Iz peska, proda in mulja so nastali peščenjaki, glinavci in laporovci, v razpokah kamnin pa so geologi našli kristale kalcita in kremena.

"Haloze so pokrajina nizkih goric, ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja. Delijo se na vzhodne ali vinorodne in na zahodne ali gozdnate Haloze. Pečat vzhodnim Halozam dajejo vinogradi. Značilno kulturno krajino, ki jo je človek sooblikoval skozi stoletja, poleg vinogradov predstavljajo suha in vlažna travišča s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, visokodebelni sadovnjaki s starimi sortami jablan in hrušk, ohranjeni gozdovi in številne njive s pogosto že pozabljenimi sortami poljščin," je predstavljeno v uvodu zloženke. Avtorji fotografij so Stojan Kerbler, Samo Jenčič, mag. Matjaž Jež.

Sicer pa so Haloze priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana Haloška planinska pot, in če jo želimo prehoditi, bomo potrebovali dva do tri dni. Začetek poti je pri gradu Borl, konec pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že zunaj Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Planince vabi najvišji vrh Haloz, Jelovica s 623 metri in s čudovitim razgledom na vso pokrajino, vabi pa tudi pokrajina pisanih travnikov med rekama Dravo in Dravinjo, kjer cvetijo številne sorte kukavičevk, naših lepih orhidej. Med drevesi uspevajo ob vodotokih v nižini jelše in vrbe ter gozdovi gradna in belega gabra.

Tudi za višje ležeče gozdove je značilna dobra ohranjenost in prvobitne drevesne vrste, med katerimi srečamo najpogosteje bukev, pravi kostanj, javor in lipo. V Halozah rastejo tudi skorš, tisa in cer, ki v slovenskih gozdovih niso pogosti. Pod krošnjami dreves pa se razrašča širokolistna lobodika, ki je bila v preteklosti ogrožena, sedaj pa se njeno območje spet širi.

URŠKA ŠPROGAR

 

Vecer.si14.02.2008
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Narava, gore in ljudje novosti Večer

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Rž
Naslednja objava Muzej sira Edmunda Hillaryja
  • Število objav: 46075

Novosti