Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Na Kolovratu ni več "konfina"

Vecer.si  31.01.2008

sobota, 9. februar 2008, ob 05:28, Marko Renčelj, ogledov: 1371

Večer, Narava, gore in ljudje: Z uveljavitvijo schengenskega pravnega reda se je dokončno odprla italijansko-slovenska meja tudi na grebenu Kolovrata

Z uveljavitvijo schengenskega pravnega reda se je dokončno odprla italijansko-slovenska meja tudi na grebenu Kolovrata, v praktičnem pomenu besede pa se bo na omenjenem odseku meje odprlo tudi zaradi nove ceste iz Volč in tolminske kotline na maloobmejni prehod Solarje ter na mejni greben Kolovrata

Fundacija Poti miru v Posočju je oktobra na Kolovratu odprla še zadnjega od šestih muzejev iz prve svetovne vojne na prostem. Kolovrat ponuja izjemen razgled na vzhodno, slovensko stran, na Krn in zahodne Julijce, ter na zahod, na italijansko stran, na Benečijo, Furlansko nižino tja do morja - zato je Kolovrat v resnici "balkon Posočja".

Kolovrat je mejna gora, ki se vleče po desni strani Soče med Kobaridom in Tolminom oziroma se nadaljuje čez Kambreško in Lig do Korade, kjer se mejni greben spusti v Goriška brda.

Tolminski del Kolovrata je položen greben, iz katerega štrlita vrhova Klobuk (1115 metrov nadmorske višine) in Kuk (1243 metrov). Nanj vodita dve asfaltirani cesti iz doline. S severa se na Kolovrat naveže cesta z Idrskega pri Kobaridu, z Livka. Državna cesta se, menjaje med vzhodno in zahodno stranjo grebena, nadaljuje na jug proti Goriškim brdom in ponuja izredno panoramsko doživetje, ki se konča v vinskih kleteh Goriških brd.

Greben Kolovrata je pokošen, pot po vrhu vodi s severa proti jugu ali obratno, peš ga je v eno stran mogoče prehoditi v dveh, treh urah, odvisno od tega, koliko časa pohodnik posveti razgledovanju in ogledu ostalin iz prve svetovne vojne. Na izhodiščno točko se je mogoče vrniti po isti poti ali po dveh vzporednih cestah, po slovenski, ki poteka po vzhodni strani grebena, ali po italijanski, ki poteka po zahodni strani. Pohod je doživetje tako poleti kot pozimi, s tekaškimi ali pohodnimi smučmi.

Novost je te dni dokončana cesta iz Volč oziroma Tolmina. Nova cesta pomeni najlažji dostop na greben, na devetih kilometrih se cesta vzpne za osemsto višinskih metrov. Nova cesta je investicija Direkcije RS za ceste, gre pa pravzaprav za poravnavo dolga slovenske države iz leta 1994, ko ob izvedbi dela obmejne prometnice iz programa Phare ni prispevala svojega četrtinskega deleža.

Cesta spet združuje

Cesta naj bi zbližala kraje ob meji, ki jih je čas po drugi svetovni vojni, čas železne zavese, neusmiljeno razdružil. Novost je izredno pomembna tudi za gorske kolesarje in druge rekreativce ter pohodnike.

Kolovrat pa postaja s svojim zgodovinskim izročilom turistični biser, ki ga je nova prometnica le izbrusila. Muzej na prostem na Gradu na Kolovratu predstavlja nekdanje poveljniško gnezdo italijanske armade v prvi svetovni vojni, eno najbolj pomembnih točk italijanske obrambe. Predstavi nam obnovljene strelske in povezovalne jarke, kaverne, topniške položaje in opazovalna mesta. Z omenjenega položaja so italijanski topničarji imeli izreden pregled nad celotno dolino in grebeni na levi strani Soče oziroma na avstrijske položaje na Krnskem pogorju, Slemenu, Mrzlem in Vodil vrhu ter na Tolminskem mostišču. Lokacijo na Gradu so pričeli obnavljati že pred šestimi leti, v tem času pa so iz zasutih rovov izvedli skoraj popolno rekonstrukcijo nekdanjega poveljniškega mesta.

Fundacija Poti miru je uredila sto devet kilometrov spominskih poti po ostalinah prve vojne v celem Posočju, na voljo so zemljevidi, vodniki in vodiči, na pomlad pa bo zgodovinska transverzala opremljena tudi z žigi.

MILOŠ BATISTUTA

 

Čez Kolovrat so mnogi prebegnili na zahod za boljši kruh, mnogi pa so tu pustili življenje, saj so jugoslovanski graničarji streljali ob vsakem nenapovedanem gibanju.  Foto: (Miloš Batistuta)

eXTReMe Tracker