Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bukovski Vrh in Police

Vecer.si  24.01.2008

torek, 29. januar 2008, ob 13:20, Marko Renčelj, ogledov: 1547

Večer, Narava, gore in ljudje: Tokrat je izlet zložnejši, po severozahodnem obrobju Šentviške planote z dvema avtomobiloma


Prvi avto pustimo v zaselku Laze, kak kilometer naprej iz Reke proti Stopniku ob Idrijci, z drugim pa se zapeljemo do Slapa ob Idrijci ter od tam na Šentviško planoto v vas Ponikve. Pred nami je zdaj celodnevno kolovratenje z bolj malo vzpona, a več spusta, saj so Ponikve že 674 metrov visoko. Pred vasjo si oprtamo nahrbtnike in se napotimo desno v smeri Bukovskega Vrha. To je razloženo naselje z istoimenskim vrhom (918 m), enim od vrhov na robu planote, pod katero leži Baška grapa in se v bistvu končuje s Kojco, kot najvišjim vrhom. Cesta se polagoma dviga večji del skozi travnato kraško krajino, brez potočkov, pač pa kotanje in dolinice. Že po kakih dveh kilometrih pridemo do levega odcepa k kmetiji Zapošnik, ki leži na senčni stran, kjer bregovi strmo padajo v Baško grapo in od koder so lepi razgledi na Knežo ter kajpak na bohinjske gore z Voglom ter preko Kobilje glave na tolminske gore. Enkratno, zato se splača potruditi tistih dobrih pet minut na rob in seveda potem nazaj. V nadaljevanju hoje pridemo do senčne dolinice, kjer so si Šentviščani v desni senčni strmini, ker so precej odrezani od sveta, uredili smučišče in manjši rekreacijski center. Nekaj višje zavije s te ceste levo nekoliko slabša cesta pod Črvovim vrhom (974 m), po kateri pridemo kmalu do manjše planote z nekaj hišami. To so zadnje hiše Bukovskega Vrha pod golim travnatim vrhom, na katerega vodi stezica preko pašnika. Lepo razgledišče je to: desno Kojca, pod njo Bukovo, za njo Porezen, spodaj Baška grapa s Kobiljo glavo. Od tod bo šlo le še navzdol, najprej nazaj do tistih teh hiš, od tod pa do asfaltne ceste ter po njej desno do odcepa. Na Oplencah pa zavijemo ostro levo skozi manjše naselje počitniških hišic z lepimi razgledi po grapah, ki padajo v dolino Idrijce in seveda čez njo na šebreljsko stran in gore nad njo. Kmalu postane spust strm in cesta takšna, da bi navzdol nekako še šlo z avtom, navzgor pa le s terencem. Cesta polagoma preči strmo južno pobočje in se v hudem klancu spust v vasico Police, ki se dejansko nahaja na precej veliki polici 550 metrov visoko med dvema grapama, in ker je na južni strani hribovja, so polja sončna in lepo obdelana. Resnično lep, odmaknjen, naravnost romantičen in nekdaj težko dostopen kraj z manjšim pokopališčem in cerkvico čisto spodaj zunaj vasice, medtem ko so številne, tudi lepo obnovljene hiške stisnjene ob strmino, po kateri smo prišli z gore. S te police je lep pogled na šebreljsko stran s cerkvico sv. Ivana ter na pečine znamenitih Divjih bab. Lepa obnovljena asfaltirana cesta se atraktivno spušča preko divjih grap in se priključi na cesto iz doline Idrijce pod Kojco, vendar je to daleč naokoli, zato se mi iz središča Polic spustimo desno, kjer skozi grapo ob potočku vodi slikovita steza strmo navzdol v Laze ob Idrijci, kjer nas čaka avto. Zdaj smo le še 260 metrov visoko. Ta pot je ob koncu celodnevnega izleta kot nekakšna nagrada za trud, saj se počasi korak za korakom spuščamo skozi slikovito skalno sotesko potočka. Pod visokim skalovjem, skalnimi kolosi, kot stražnimi stolpci, v senci bukovega drevja in spremljavi žuborečega potočka. Res prijazna spremljava v dolino.

Za ves izlet s slikovitih Ponikev (po Jožetu Plečniku obnovljena cerkev) preko Bukovga Vrha in Polic v Laze bomo s postanki vred potrebovali kakšnih osem ur, se pravi cel dan.

JOŽE PRAPROTNIK

 

 

Police s cerkvico na levi ter sv. Ivanom na drugi strani doline Idrijce, pod njo pa s soncem ožarjene pečine Divjih bab (najdišče piščali pračloveka), levo Porezen Foto: (Jože Praprotnik)

eXTReMe Tracker