Ob koncu pisanja za rubriko Planinarjenje v glasilu Naš Stik: - Vladimir Habjan

Ob koncu pisanja
za rubriko Planinarjenje v Našem Stiku

Januarja 2008 bo Naš Stik izšel v prenovljeni podobi in tudi malce spremenjeni vsebinski zasnovi. Rubrika Planinarjenje (prej Rekreacija), ki sem jo od junija 1996 pisal celih enajst let in pol, je ukinjena. Zaživela bo nova, podobna rubrika, ki pa je ne bom več pisal jaz.

V tem času smo skupaj prehodili mnoge poti, v katerih je tudi veliko spominov, saj je to tudi v človekovem življenju dovolj dolga doba – za obujanje spominov.

Na Elesu sem se zaposlil konec marca leta 1992. Urednica Našega Stika je bila takrat moja sošolka s fakultete Lidija Pavlovčič, ki me je takoj zvabila k sodelovanju in že aprila je bil objavljen intervju – z menoj. Tudi sam sem prispeval nekaj člankov, večinoma s področja, na katerem sem delal. Planinskih vsebin takrat še ni bilo. Naš Stik je bil takrat dvobarvno glasilo na skromnih osmih straneh, nevezan A4 format, kot neka mapica.

Moja prva črno-bela slika je bila objavljena v rubriki Fotostik septembra 1992. Prvi gorniški prispevek sem imel objavljen 12. februarja leta 1993 – V gore pozimi. Sledil je dolg premor, zamenjal se je glavni urednik, Lidija se je odpravila v drugo službo. Leta 1996 me je novi urednik Brane Janjić povabil k sodelovanju. Junija meseca sem začel pisati redno gorniško rubriko, takrat z naslovom Rekreacija. Prva tema: Mala Martuljška Ponca. Takoj sem jo udaril s konkretnimi hribi! In tako se je začelo …

Naš Stik se je medtem odebelil, sicer je bil še vedno v črno-beli izvedbi, na A4 formatu, vendar vezan, in na pribl. 30 straneh in z barvno naslovnico. Prispevki, ki sem jih pisal, so bili informativne narave s podrobnim opisom gore, planine, območja, opisoval sem mnoge vezne, naravoslovno-kulturne poti idr. (nekaj naslovov: Ogradi, Gora, Pokljuka, Kranjska reber, Dolina Tolminke, Stegovnik, Struška, Smrekovec, Slovenska planinska pot …). Ob člankih je bila večinoma objavljena črno-bela slika, ne pa vedno. Januarja 1997 sem ponovil temo iz leta 1993 – Na turo v snežnih razmerah.  Začel sem pisati tudi vzgojne in izobraževalne prispevke, saj sem še vedno prepričan, da tega nikoli ni dovolj. Nekaj naslovov: Turno smučanje, Gorniško izobraževanje, Varnost v gorah (celo dvakrat), Oprema za gorsko turo, Planinska pota, Plazovi, Plezanje po zavarovanih plezalnih poteh, Gibanje na zahtevni turi, lotil sem se celo opisovanja pastirskega življenja: Na obisku pri pastirjih …). Septembra 1997 sem opisal Triglav, obenem pa na kratko omenil, da smo bili delavci Elesa z nekaj kolegi iz Soških elektrarn na Triglavu od 11. do 12. septembra 1997. Decembra 1997 sem imel objavljeno prvo naslovnico, zasneženo drevo na Veliki planini.

Letnik 1998 je poleg črno-bele barve dobil vsak mesec še dodatno barvo, vsak mesec drugačno. Januarja sem opisal Ratitovec, na posebno željo je bila poleg objavljena slika lektorice. Posledica tega je bila, da so me v podjetju vsi spraševali, če je to moja žena … Ta mesec se je rubrika Rekreacija razširila na celo stran! Namenil sem se opisati pomembne slovenske gore, takšne z zgodovino. Tako sem poleg Triglava opisal še Jalovec, Škrlatico, Prisank/Prisojnik, Kočno, Storžič, Kepo, Ojstrico, Bavški Grintavec …V dvojni številki julij-avgust sem opisal Gorske rane v Posočju, ki so bile posledica katastrofalnega spomladanskega potresa. Poleg lahkih tur z različnih krajev Slovenije sem občasno opisal tudi zahtevnejše ture: Nad Amfiteatrom (Dovški križ-Kukova špica), V svetu Rokavov, Veriga Pelcev, Zeleniške špice, Široka peč, Rigljica in Rušica, V Steni (Dolga nemška smer v triglavski steni) … Tega leta sem imel dve naslovnici, in sicer na A3 formatu, saj je bil tak ves letnik.

Junija 1999 leta sem z dovoljenjem urednika objavil prispevek Samotne gorske poti – to je predstavitev moje prve knjige, vodnika po slovenskih brezpotjih (Manj znane poti po slovenskih gorah). Decembra sem objavil prispevek na neobičajno temo: Gorništvo na pragu novega tisočletja. Tega leta sem imel celo osem dvostranskih naslovnic. V decembrski številki je bil objavljen drugi intervju z menoj (pogovarjala se je Simona Bandur). Tretje vabilo za intervju, nekaj let kasneje, sem zavrnil, saj sta po mojem dva dovolj, pa tudi ti intervjuji so mi v podjetju naredili več škode kot koristi … Naš Stik je postal obsežno glasilo (decembra celo 72 strani, med letom 40-64), vendar je bil še vedno tribarven tisk.

Vse leto 2000 in še v letu 2001 sem objavljal lahke ture, saj sem se pripravljal na izid vodnika Naravne znamenitosti za založbo Sidarta. Nekaj tem: Škocjanske jame, Matarsko podolje, Planinsko polje, Kraški rob, Cuc in Rogatec, Matkov kot, Lobnica na Pohorju, Željnske jame, Temenica …). Decembra 2000 je bil objavljen prispevek Na gorskih poteh s Henrikom Tumo, saj so tega leta izšli Izbrani spisi dr. Henrika Tume, ki sem jo uredil. Junija 2001 sem ob petletnici rednega pisanja za Naš stik pripravil dokaj oseben prispevek kot sem jih sicer. Veriga Pelcev je opis ture v meni zelo ljub gorski okoliš, v gore nad Trento, ki sem ga za spremembo napisal v prvi osebi, bralca pa sem nagovoril s »ti«. V dvojni številki julij-avgust sem predstavil novo knjigo, ki sva jo napisala s kolegom dr. Petrom Skobernetom: Naravne znamenitosti. Novembra in decembra sem v dveh nadaljevanji opisal celo paleto poti, ki vodijo na Veliko planino, tako markiranih, kot nemarkiranih.

Z januarjem 2002 je Naš Stik postal barvno glasilo, prvič sem imel objavljeno barvno sliko – večerni Krn. Rubrika je spremenila ime, postala je Planinarjenje. Zdaj so se začeli opisi zimskih gora, pripravljal sem namreč zimski vodnik po gorah. Nekaj naslovov: Mrzli vrh in Krn, Na obisku pri kralju Matjažu, Baba in Stol, Fužinske gore v snegu, Lepenatka in Kranjska Reber, Košuta in Ženiklovec, Očak v snežni podobi, Sleme, Grintovec pozimi, Špik in Mavrinc … Večinoma sem prispevke zastavil tako, da sem opisal neko območje, tam pa dva vrhova, enega lažje, drugega težje dostopnega. Junija sem objavil prispevek Frischaufovo odkrivanje Kočne, ki opisuje osvajanje Kočne, julija-avgusta pa poti na današnjo Kočno: Na Kočno. Pogosto sem opisoval tudi meni zelo priljubljena brezpotja, npr. V odročnih krajih (Nad Matkovim kotom), pa Robanov kot, Okoli Brane, Kaluder …

Julija-avgusta 2003 sem prvič segel čez mejo in opisal turo na Montaž. Tega leta sem poleg vzgojno-informativnih prispevkov začel pisati bolj doživljajske prispevke, nekoliko zaradi tega, da bi razbil monotonost, kasneje tudi zaradi omejitve prostora za prispevek. Ti prispevki so imeli na koncu še vedno informativni del (info). Prvi tovrstni prispevek je bila Tičarica (nad Trento). Decembra 2003 sem spet z dovoljenjem urednika v prispevku Čari zimskih hribov predstavil svoj nov vodnik Zimski vzponi v slovenskih gorah. Naš Stik je postal obsežno in kvalitetno glasilo (bolj revija) na (plus minus) 80 straneh.

V letniku 2004 sem objavljal različne prispevke, vse kot osebna doživetja. Nekaj naslovov: Zimska pravljica na Govcih, Mala Mojstrovka, Škocjan, Jerebikovec, Ladja (še veste, kje je to?). Vedno več je bilo tudi prispevkov iz Karavank, saj sem pripravljal nov vodnik Karavanke za založbo Sidarta, ki je izšel leta 2007. Nekaj naslovov: Ajdna, Kepa, Pod Košuto, Med Olševo in Peco, Veliki vrh v Košuti, Košutnikov turn, Golica, Setiče …

Letnik 2005 se je začel z nekoliko spremenjeno oblikovno podobo, moji prispevki pa so se nadaljevali z nespremenljivo zasnovo, nekaj naslovov: Menina, Rinke, Javoršček, Krofička ... Februarja 2005 sem v prispevku Jubilej najstarejše slovenske revije opisal 110 let izhajanja Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki še redno izhaja, in jo urejam od leta 2001. Maja, ob stotem gorniškem prispevku v Našem Stiku, sem napisal spet nekoliko bolj oseben prispevek: Ko so gore način življenja. Za jubilej sem si sam pripravil darilo: vse objave sem s pomočjo urednika spletne strani Gore…ljudje Francija Savenca objavil na svetovnem spletu! V objavah sem poleg objavljenih slik v Našem Stiku, objavil še mnoge druge s tistega območja, ki so popestrile prispevke.

Letnik 2006 se je spet začel z nekoliko spremenjeno oblikovno podobo, število znakov za rubriko pa se je znatno zmanjšalo in tako omejilo možnosti daljših opisov. Zato sem žal info del pač izpustil. Nekaj naslovov: S smučmi na Dobrčo, Ablanca, Veliki Rogatec, Staničev vrh, Čez žlihe … Julija-avgusta sem spet segel čez mejo in opisal plezalno turo na Veliki Klek (Glossglockner). Čez mejo sem šel potem še večkrat: Poldašnja špica, Großes Wiesbachhorn, Nad Rezijo, Visoka Ponca … Junija sem v kratkem okvirju poleg objave (Setiče) napisal, da je za mano 10 let rednega dopisovanja v Naš Stik in se zahvalil bralcem za vsa ta leta spremljanja. Verjamem namreč, da tudi bralci spremljajo poti avtorjev, včasih z zadovoljstvom, včasih seveda tudi s kritikami, in se po svoje na avtorja »navežejo«. V zadovoljstvo mi je, da so mi na zadnjem srečanju podjetja z upokojenci, mnogi prišepnili na uho, da članke res preberejo in izrazili zadovoljstvo. Hvala vam.

Letnik 2007 je bil vsebinsko precej podoben prejšnjemu, nekaj naslovov: Na zadnji dan leta ..., Cmir, V severni steni Stola, Brda, Lipnik, Lemež, Jelenk … Zadnji prispevek je bil Savinjek, tura v samotnem predelu med Logarsko dolino in Matkovim kotom. Žal nisem imel možnosti, da bi se od bralcev poslovil, zato se bom pač samo od vas na spletni strani.

Vseh hribovskih prispevkov se je v teh letih nabralo 128. Res precej, veliko spominov na prehojene poti, na doživetja. Začetni so bili še bolj okorni, potem pa vse bolj "rutinski".

Hvaležen sem uredniku Branetu Janjiću, da me je povabil, da mi je omogočil pisanje, sporočanje mojih doživetij, znanj, stališč … za vse predstavitve tur … Hvaležen sem tudi vam, ki ste me na tej poti spremljali. Žal veliko odziva ni bilo, saj to pri reviji ni možno, nekaj odzivov pa je vseeno bilo na spletni strani.

In hvaležen sem uredniku Franciju Savencu, da mi je omogočil spletne objave! Franci me je tudi prosil, da naj pišem še naprej. Za Naš Stik ne več, tu in tam pa se bom tukaj seveda še oglasil …

Srečno!

Vladimir Habjan