Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Koprivnjak (1754 m)

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Cilj turnosmučarskih navdušencev, tudi tistih, ki se ne uvrščajo med najbolj izurjene
Koprivnjak je kot ladijski kljun ...


Dnevnik
, sreda, 16.01.2008 - Kjer tišina šepeta


Koprivnjak je kot ladijski kljun

Neka na videz nepomembna vzpetina, ki s svojo ladijskemu kljunu podobno postavo štrli iz osrednjega grebena Karavank na sever, daleč nad Podrožco, nad severni ustji obeh karavanških predorov, cestnega in železniškega, postane, ogrnjena s snežno odejo, priljubljen in zaradi svoje lege in pristopnosti oblegan cilj turnosmučarskih navdušencev, tudi tistih, ki se ne uvrščajo med najbolj izurjene.

Svoje dni je bil ta prijazno zaobljeni vrh dostopen le s koroške (avstrijske) strani, kajti državne meje se tam zgoraj med Dovško Babo, Hruškim vrhom in Klekom (Petelinom) uradno ni smelo prestopati, čeprav sedlo Rožca, raztegnjeno med Klekom in Hruškim vrhom, že od nekdaj velja za enega najlažjih prehodov z Gorenjskega na Koroško (in seveda obratno). Zdaj z mejo ni več nikakršnih težav, zato ob že od daleč vidnem križu z vpisno knjigo na razgledni glavi našega vrha vse pogosteje srečujemo tudi pohodnike in smučarje z gorenjske strani.

Koprivnjak (1754 m)

Tam zgoraj, na Kleku, Rožci, Hruškem vrhu in Babi, torej ni več (administrativne) meje in vsakršnih prekrškov v zvezi z njo, vendar še vedno velja, da je Koprivnjak bolj ljubezniv do svojih severnih obiskovalcev. Iz Podrožce (Rosenbach) se na našo zaobljeno goro le vzpnemo in se z nje k izhodišču tudi le spustimo, še lepše pa je v s snegom obdarjenih časih, ko se skozi Medji dol tja do elektrarne tik ob karavanških "luknjah" pridričamo na smučeh.

Če začnemo na jugu, v Plavškem Rovtu nad Jesenicami ali pa na Dovjem, nas čaka najprej vzpon na karavanški greben, bodisi na sedlo Rožca, na Hruški vrh ali pa celo na Babo, in od tam sicer nenaporno, vendar zamudno sestopanje in prečenje po obširnih pašnikih Planine Rožce do našega cilja pri križu na vrhu. Kadar je dovolj snega in so razmere ugodne, smučarji tja kar zdrsimo, zato pa nas gorenjske prihajače z juga čaka prav toliko višinskih metrov, kolikor smo si jih prismučali do križa na vrhu Koprivnjaka, vzpenjanja nazaj na karavanški greben ali na Rožco ali pod Hruški vrh in Babo, od tam pa potem po željah in smučarskih sposobnostih navzdol na Hruško planino ali na Ravne, kadar je seveda dovolj snega, pa celo na Dovje.

Kdor bo stopil h Koprivnjaku na obisk s severa, bo začel svoje potovanje v Podrožci in se bo podal po gozdni cesti, zaprti za javni promet, v Medji dol in po njej v zatrep doline, v kotlu podobno kotanjo Planine Rožce, ki jo na jugu kot visoko obzidje oklepajo prepadne in krušljive stene Kleka (Petelina) ter blaga, smučarskim srcem naklonjena pobočja Rožce in Hruškega vrha. Le greben na zahod, na Babo, zna v slabih snežnih razmerah, razbit kot je, pokazati zobe. Zato vsakršna previdnost ne bo odveč.

Z juga prihajamo na Koprivnjak tako, kot če gremo na Klek, Rožco, Hruški vrh ali Babo. Vsa naša izhodišča so ali na Jesenicah ali na Dovjem. V kopnih časih nas prevozne gozdne ceste pripeljejo z Jesenic visoko nad Plavški Rovt, pod Jeseniško ali Hruško planino, ali pa z Dovjega na Ravne. Kadar pa tam okrog leži sneg (bo še kdaj tako?), že spodaj nataknemo smuči in se spopademo z več kot tisoč višinskimi metri do vseh naših ciljev okrog Koprivnjaka. Navzgor v potu obraza, navzdol pa prešerno in povprek, po širnih strmalih pod grebenom in po prostranih pašnikih tam spodaj.

Severni pristopnik na Koprivnjak bo seveda deležen veličastnih razgledov na mogočno obzorje vzhodnega kraka Alp tam daleč na obzorju. Razkošja vseh Julijcev na jugu ter Dolomitov in Karnijcev na zahodu, ki so ves čas vzpona spremljali južnega pristopnika, pa se bo nagledal le, če bo splezal na rob karavanškega grebena, na že tolikokrat omenjene Klek, Rožco, Hruški vrh ali Babo.

Preden greste na pot, poglejte v knjigi Stanka Klinarja Karavanke (PZS, 1997) in 55-krat Karavanke (PZS, 2005).

Mitja Košir

 

 

Mitja Košir

 

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti