Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Brana


gorisekgorazd@gmail.com
        [email protected]

 
V hribih se dela dan


Pravzaprav vzhaja sonce za
meglenim morjem


Rinke se hočejo kosati s Škrlatico


Tudi Babe so že vstale


Telovadba v naravi


Mrzla gora, zadaj Obir


Skuta. Tamle sta pa še dva norca


Škoda da se mi je tresla roka.
Zdaj razumem naše biatlonce.


Grintovec in Dolge stene, v sredini
pa Koglova trikotna stena


Malica pri Pastirjih. Očitno je
nekdo menil, da ima boljši višinomer
od postavljalca table

Veselje po opravljenem vzponu


 Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

petek, 18. januar 2008, ob 05:30, Gorazd Gorišek, ogledov: 6165

Gorniška potepanja. Kako narediti spodobno zimsko turo, če je treba biti ob enih popoldne že v službi?
Nič lažjega. Vstane se ob treh; z Jermance (avto sem seveda pritiščal do konca) se štarta ob pol petih, na Kamniškem sedlu se v zimski sobi zaspi za pol ure, ...

 Pobožična prevetritev

Kako narediti spodobno zimsko turo, če je treba biti ob enih popoldne že v službi?

Nič lažjega. Vstane se ob treh; z Jermance (avto sem seveda pritiščal do konca) se štarta ob pol petih, na Kamniškem sedlu se v zimski sobi zaspi za pol ure, da se naredi dan; nato pa sledi dobra ura resne telovadbe po prepadnih severnih pobočjih Brane (2253 m). Sestop je šel pa kar sam od sebe .... seveda pa predvsem po pameti. Skratka, ob enajstih sva bila že pri avtu (pardon, pri Cliu), ob poldanskem zvonjenju cerkve na Rakovniku se je pa že kuhala južina.

A kako je bilo? Zanimivo. Luna nama je pomagala, da je šlo do sedla brez umetne svetlobe (tudi v gozdu). Zimska soba je zakon. Škoda res, da nisva šla že zvečer.

Na prepadni Boštjanci snega do kolen in čez (precej več, kot v Julijcih), a kjer je volja in trma, se naredi tudi pot.
Na vršnem grebenu naju je veter skoraj vrgel v Kotliški graben, a sva vseeno ostala na zemlji, pravzaprav na snegu. Razgledi neskončni. Tudi naši "otočki" (Lisca, Veliko Kozje) so gledali iz megle.

Nazaj grede sva imela občinstvo. Izpred Kamniške koče so naju opazovali najbolj urni (tisti norci, ki vstanemo sredi noči smo izven konkurence).

Prvo vprašanje. Razmere? No ja, tako tako.

Starejši možakar se brž odpravi proti vrhu. Moja boljša polovička ga nejeverno opazuje.

»Ti, tale si pa ziher misli: če je pa tale punca pršla gor, bom pa tud jaz!«

Sestop. Pri Pastirjih narediva postanek za malico in čez pol ure sva že na Jermanci.

Zraven najinega malčka je parkiran samo še APN 6s, po domače Tomosova"štirka"...  Saj veste tisto:Avtomatsko Paljenje Nožno 6 Sati.

Kako so že včasih reklamirali tale Tomosov aparat? 
Zanj ni nobena strmina prestrma!

Vsaka primerjava z najinim malim avtom, ki je stal poleg, je zgolj naključna...

Komentiraj (1):

Zoran Gregorčič, sobota, 19. januar 2008, ob 12:00

Luštna doživetja. Tale gorniška potepanja prinesejo nekaj sveže sape v naša pljuča in seveda tudi na te spletne strani. Pohvalno.

eXTReMe Tracker