Naš Stik - Vladimir Habjan: Oblaki se le odmaknejo in sonce posije na uravnavo, kjer stoji skromna lovska koča. Za kratko se ustavimo, mraz je in ni ravno prijetno. Kam naprej? Veliko poti po okolici že poznamo. Prevlada moj predlog ...
Naš Stik, december 2007
Savinjek
December je mesec, ko moraš že kar dobro premisliti, kam jo boš mahnil v gore. Ta čas je namreč hoja zahtevnejša, zemlja je pomrznjena, ponekod je požledeno, višje je sneg – kar seveda pomeni, da se je prag nevarnosti precej zvišal …
Nekam oblačno in turobno je, torej za turo ne preveč prijetno. Trije se ne glede na to vozimo na savinjsko stran. Nimamo še natančnega plana, ampak kak izziv se bo že še našel … Zavijemo v Logarsko dolino in se peš odpravimo proti idilični Zabrložnici. Zemlja je res trda in pokrita z listjem nevarno spolzka… Zorana nisva videla že par mesecev in tem za pogovor ne zmanjka. Na skromni snežni podlagi opazimo sledi predhodnika. Ko se ravno razvnamem v ognjevitem razpravljanju nerešljivih dilem, nas za robom preseneti samotni lovec. Njegov pogled pove vse: Kaj mi plašite divjad!
Zabrložnica
Kasneje potem smo izvedeli, do so ta dan ustrelili dva gamsa ... Ne pustimo se spraviti v slabo voljo. Oblaki se le odmaknejo in sonce posije na uravnavo, kjer stoji skromna lovska koča. Za kratko se ustavimo, mraz je in ni ravno prijetno, da bi se dolgo zadrževali. Kam naprej? Veliko poti po okolici že poznamo. Prevlada moj predlog, da poskusimo priti na prvi kucelj tik nad planino imenovan Savinjek. Vem, da se da priti gor, mi pa smo dovolj trmasti, da bomo našli prehode. Po brezpotju, poti seveda ni.
Sprva se vzpenjamo po gozdnem brezpotju in travah. Sneg otežuje hojo, predvsem je bolj spolzko. Višje se svet postavi bolj pokonci, tam že moramo iskati lažje prehode, vendar vseeno ni pretežko. Najdemo mali možic (kupček kamenja), kar je znak, da smo na pravi »poti«. Zoran jo ubere po grebenčku, midva pa se umakneva v travnato ruševnat svet in kmalu stopiva na glavni greben. Za robom se odkrije skriti Matkov kot! Prav neverjetno lepo je, tu le redko kdo hodi. Gamse vohamo, vidimo pa jih le v daljavi. Še malo poplezavanja in gaženja po globokem snegu v zametih na grebenu in že strojimo na malem a izrednem vrhu! Razgled je odličen, kolikor ga sploh lahko imamo s tako malega vrha.
Matkov kot
Ker močno piha, kmalu sestopimo. Po gamsjih prehodih v mestoma zahtevnem strmem svetu prečimo na sedelce nad Zabrložnico. Tam se srečamo z dvema domačinoma, eden je po domače »Fuks«. Poznamo se. Po obvezni izmenjavi mnenj in komentarju: »Kdo pa hodi po mojih koncih?« se poslovimo. Naša pot nazaj vodi po razgledni prečni poti proti Okrešlju.
Ne bi verjel, ampak tale mali kucelj nam je res polepšal ta dan …
Info: Savinjek, 1694 m, je brezpoten vrh nad Logarsko dolino primeren le za izkušene. Za ostale je v tem času najlepši potep po sami Logarski doline, do krnice Okrešelj pa že moramo v ugodnih razmerah (plazovito!), kjer je ob koncih tedna odprta koča (markirana pot, hoje 45 minut). Vodnik, Kamniško-Savinjske Alpe (PZS), zemljevid: Grintovci, 1 : 25.000.
Vladimir Habjan