Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Štirideset let Pomurske planinske poti

sobota, 29. december 2007, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 2315

Večer – Urška Šprogar: Pohodnikov je bilo skoraj dvesto. Za ta slovesni dogodek so pripravili tudi spominski žig

Večer, četrtek, 27. december 2007 - NARAVA, GORE IN LJUDJE


Štirideset let Pomurske planinske poti

V čudovitem okolju Bukovniškega jezera, vendar v neugodnih vremenskih razmerah, so se zbrali pomurski planinci, da proslavijo štirideset let svoje planinske poti.

Do jezera so organizirali pohod po trasi poti od Turnišča, kjer je pohodnike pozdravil in poskrbel za okrepčilo župan občine Turnišče Jože Kocet. Pohodnikov je bilo skoraj dvesto. Za ta slovesni dogodek so pripravili tudi spominski žig Bukovniško jezero - 40 let PPP.

V uvodnem govoru je skrbnik Pomurske planinske poti Jože Ružič pozdravil vse župane občin, skozi katere vodi planinska pot, še posebej pa gostitelja praznovanja Marjana Kardinarja, župana občine Dobrovnik, in slavnostnega govornika Antona Štihca, župana mestne občine Murska Sobota. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik PZS Franci Ekar in podpredsednik Uroš Vidovič, načelnik komisije za pota pri PZS Tone Tomše, predsednik MDO PD za Pomurje Dragotin Kuster, častni člani planinskih društev, predstavnika Rimskokatoliške in Evangeličanske cerkve, ki sta pot blagoslovila, planinski prijatelji iz Mojstrane, koordinatorja Kulturne poti sv. Martina za Slovenijo Jasmina Arambašič in Robert Orban iz Madžarske, člani planinskega društva Bundek iz Murskega Središča, člani popotniškega društva Vagant iz Maribora pa tudi domačini in vinogradniki iz Strehovskih goric.

Jože Ružič je na proslavi povedal: "Štirideset let je minilo od takrat, ko je to našo planinsko pot prav na tem kraju odprl ena od legend slovenskega planinstva, takratni predsednik PZS dr. Miha Potočnik, čigar 100. obletnico rojstva smo nedavno praznovali. Toda zamisel o planinski poti se je porodila že pred petdesetimi leti, od prve izdaje vodnika po poti pa je minilo trideset let. Del zgodovine PPP je zbral v zborniku, ki je izšel ob tem praznovanju, Janez Glažar. Pomurska planinska pot spada med najstarejše planinske poti v Sloveniji."

In zakaj v Pomurju, v pretežno ravnem delu Slovenije, planinska pot?
"Visokogorski svet je bil kljub dobrim cestam in hitrim avtomobilom našim planincem odmaknjen, zato si pogostih obiskov gora niso mogli privoščiti, kakor si po štiridesetih letih od otvoritve še danes ne. Zaradi tega se je porodila ideja o Pomurski planinski poti, ki naj bi imela dva namena: planincem in drugim ljubiteljem narave naj bi omogočila spoznati manj znane predele tega dela Slovenije in jim omogočila gibanje v naravi takrat, ko ni mogoče obiskovati gora; planinskim prijateljem iz drugih predelov Slovenije in od drugod pa odkriti svojevrstno in posebno lepoto Pomurja in dela Slovenskih goric," je pojasnil Jože Ružič

Pot se začne v Murski Soboti in gre preko Goričkega in Ravenskega na drugo stran Mure v Radgonske in Kapelske gorice pa čez Apaško polje v Slovenske gorice in nazaj v svet na levem bregu Mure, na Mursko polje in Dolinsko, in se konča tam, kjer se začne, v Murski Soboti. Dolga je več kot 300 kilometrov in ima 36 kontrolnih žigov. Letno jo po podatkih obišče nad tisoč ljudi. Vzdržujejo jo planinska društva na svojem območju in na svoje stroške.

Jože Ružič: "Vzponi in padci se pojavljajo pri delu vsakega društva in doživljala jih je tudi Pomurska pot. Tako manjka tudi del dokumentacije za prvo desetletje obstoja. Po letu 1977 pa je bila cela obnovljena in razširjena s še dvema kontrolnima točkama, z Zgornjo Ščavnico (Sveta Ana) in Zavrhom. Skrb zanjo je prevzel MDO PD za Pomurje, ki je prevzel tudi evidenco pohodnikov, ki so pot prehodili, in podeljevanje častnih znakov PPP. Izdan je bil tudi opis poti. Ponovno razširitev je doživela v letu 1999 s Tromejnikom in Sveto Trojico ter se preimenovala v Pomursko planinsko pot. Leta 2002 je izšel nov vodnik poti v obliki, ki je primerna za pohodnike, in z novo vsebino ter z vsemi dopolnitvami o spremembah na poti, ki je delo vseh planinskih društev pomurskega področja.

"Priključitev Evropske pešpoti E7, Avstrijske pešpoti I-22 in Kulturne poti sv. Martina pa pomeni, da smo jo približali mednarodni popotniški dejavnosti in jo vključili vanjo. Kratek sprehod skozi zgodovino nam v skopih obrisih pokaže nastanek, rast in spremembe na naši planinski poti. Ne smemo pa mimo zaslug posameznikov, ki so orali ledino za to našo pot. To je bil na začetku gotovo Evgen Titan. Pri njegovem delu, najprej trasiranju in nato markiranju poti, so mu veliko pomagali dijaki Srednje šole za telesno vzgojo Maribor, oddelek v Murski Soboti. Po letu 1976 je delo pri organizaciji poti prevzela Marija Lah Vild. V planinskih društvih je imela dobre sodelavce, ki jih je s svojo zagnanostjo in vztrajnostjo znala organizirati za delo. Vse do prerane smrti je vestno vodila tudi evidenco pohodnikov, ki so pot prehodili, in podeljevala častne znake PPP." To delo opravlja sedaj v imenu MDO PD za Pomurje Jože Ružič.

Po znanih podatkih je pot do sedaj prehodilo 554 pohodnikov, za prvih deset let pa podatkov žal ni, vendar si upamo trditi, da je pot takrat v začetnem zanosu prehodilo gotovo več pohodnikov, kot je polovica manjkajočih častnih znakov, to je približno dvesto. Ob pregledu evidence pa pogrešamo večje število domačih planincev, zato smo namerno uvrstili v društvene programe po dva pohoda po PPP letno.

URŠKA ŠPROGAR
eXTReMe Tracker