Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vse življenje je posvetil ledu

ponedeljek, 9. maj 2005, ob 10:36, Maja Belimezov, ogledov: 1019

Delo, 09.05.05 - Tomaž Jakofčič: Nekdaj uspešen športnik, sedaj znanstvenik - Peter Skvarča

Šport

Alpinizem: Peter Skvarča v Sloveniji

Vse življenje
je posvetil ledu


Ljubljana - Slovenski alpinisti so v Patagoniji znani po vzponih, ki so v tamkajšnjih gorah pomikali meje mogočega daleč naprej. Glavne zasluge za to ima odlična generacija alpinistov iz osemdesetih let. Manj je širši javnosti znano, da so Slovenci te gore obiskali že mnogo prej. Eden izmed glavnih slovenskih osvajalcev patagonskih gora v šesdestih letih je bil slovenski izseljenec v Argentini, Peter Skvarča. Prav sedaj se Skvarča mudi v rodni Sloveniji, kjer bo imel tudi dve predavanji.

Nekdaj uspešen športnik – alpinist, sedaj zanstvenik, glaciolog, kateremu številu citiranj v tujih publikacijah se približa le še redek slovenski znanstvenik. Vse življenje je posvetil ledu. V šestdesetih in sedemdesetih letih je preplezal mnogo dotedaj še neosvojenih gora na skrajnem jugu Južne Amerike, v Patagonskih Andih, kasneje pa se je ledu posvetil z znanstvenega stališča. Je eden pomembnejših glaciologov - preučevalcev ledenikov, na svetu. Njegovo ciljno področje zadnjih desetletij je ledeni kontinent Antarktika.

Rojen v Sloveniji leta 1944, je v Sloveniji živel le svojih prvih dvanajst let nato pa po dveh letnikih ljubljanske realke z materjo in bratom Juretom odšel v Argentino. Tam sta oba brata kljub težkim gmotnim razmeram uspešno študirala. Peter je v Buenos Airesu uspešno zaključil študij geodezije in geofizike. Plezati je začel brez posebnega vodstva. Opravil je krajši plezalni tečaj nato pa si obzorje in znanje širil ob lastnih izkušnjah. Stene nad Bariločami so bile njegov prvi poligon in tam se je dovolj zmojstril, da se je lahko podal v zahtevne gore na skrajnem jugu celine. Prvi pomemben vzpon sta z bratom opravila v okviru argentinske odprave na Pier Giorgio (2719 m). Opravili so prvi vzpon na goro, ki se nahaja v neposredni bližini Cerro Torreja in Fitz Roya in spada med najpomembnejše gore patagonskih Andov.

Že naslednje leto sta z bratom opravila tudi prvi vzpon na ognjenik Lautaro (3380 m), sledila pa je še cela serija prvenstvenih vzponov na Cerro Gorra Blanca (2907 m), Cardenal Cagliero (2584 m), Cerro Steffen (3050 m), Cerro Kennedy ( 2230 m), Cerro Agassiz ( 2700 m), Cerro Bertrand (3064 m), Cerro Pintado (2547 m), Cerro Norte (2730 m), Cerro Anders (pribl. 2170 m). Leta 1969 je kot prvi Slovenec osvojil najvišji vrh Amerik, Akonkaguo (6959 m). Avanturistični duh ga je pognal tudi v prvo zimsko prečenje Južnega patagonskega ledu. Vzporedno je vse bolj tonil tudi v znanstvene vode. V Veliki Britaniji je študiral glaciologijo, izobraževal se je na Švedskem, raziskoval ledenike v Franciji. Njegova glavna znanstvena ljubezen pa je bila in je ostala še danes – Antarktika. V zadnjih tridesetih letih je sodeloval pri 34 znanstvenih odpravah na Antarktiko, številne je tudi vodil. Med njimi tudi znanstveno odpravo, ki je opazovala dogajanje na Larsenovi plošči septembra in oktobra 2001 – torej le nekaj mesecev pred razpadom te več tisoč kvadratnih kilometrov velike ledene plošče. Bil je tudi med redkimi, ki so razpad tako velikanske antarktične ledene gmote videli na lastne oči. Poleg tega je organiziral še 22 odprav na Južni patagonski led med Argentino in Čilom. Peter Skvarča bo skušal bogate izkušnje strniti v dveh predavanjih v Ljubljani. Prvo, znanstveno z naslovom Izjemne podnebne spremembe na Antarktiki, bo na sporedu 10. maja ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU. Drugo, športno z naslovom Andinizem bratov Skvarča pa bo dan kasneje ob 20.uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Tomaž Jakofčič

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker