Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Kaj lahko naredijo planinci za ohranjanje gora?
Večer, četrtek, 13. decembra 2007 - Narava, gore in ljudje
V gorah so dokazi posledic podnebnih sprememb
Kaj lahko naredijo planinci za ohranjanje gora, je bila osnovna tema okrogle mize ob mednarodnem dnevu gora. V Avstriji lahko veliki gozdarski stroji delajo v gozdu samo pozimi in na suhih tleh, pri nas pa ni omejitev, kar je ekološko nesprejemljivo
Organizacija združenih narodov je določila, da so letošnja tema mednarodnega dneva gora podnebne spremembe. Planinska zveza Slovenije je organizirala v torek, 11. decembra, na mednarodni dan gora, okroglo mizo z naslovom Kako se lahko planinske organizacije aktivneje vključijo v ohranjanje in zaščito gorskih gozdnih območij. Rozi Skobe je kot predsednica komisije za varstvo gorske narave pri PZS dala pobudo, da se na ta način preveri uresničevanje protokola Gorski gozd Alpske konvencije, ki je bil sprejet na IV. alpski konferenci 27. februarja 1996 na Brdu pri Kranju.
Mag. Martin Šolar iz Triglavskega narodnega parka je razložil, da so prav v gorah dokazi posledic podnebnih sprememb, kjer smo priča izginjanja ledenikov, pri nas izginja edini ledenik pod triglavsko steno, snežišča pod Skuto pa skoraj več ni. Zaradi preperevanja kamnin pa je vse več plazov kamenja in krušenja sten. Kot največji slovenski problem v gorah pa je mag. Šoler predstavil predvsem posledice škodljivih posegov v gorske gozdove; na prvo mesto je postavil gradnjo cest in vlak, ki so v večini narejene brez strokovnih podlag in v neprimernem letnem času. "V Avstriji lahko veliki gozdarski stroji delajo v gozdu samo pozimi in na suhih tleh, pri nas pa ni omejitev, kar je ekološko nesprejemljivo." Poudaril je, da tudi predpisi pri načrtovanju gozdnih vlak ne zahtevajo sodelovanja naravovarstvenikov, kar spet veča možnost za napake in s tem uničevanje gorskega okolja. V razgovoru so sodelovali poleg predsednikov meddruštvenih odborov planinskih društev in komisij PZS tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, okoljskega in kmetijskega ministrstva, ki so skupaj ugotovili, da imamo v glavnem dovolj zakonske podlage za zaščito in ohranjanje tudi gorske narave, da pa nadzora in kaznovanja kršiteljev ni ter da zaradi nepravilnega poseganja posameznikov v gorski svet, nihče ni kaznovan. Če hočemo naš gorski svet ohraniti, se morajo vsi akterji aktivneje vključiti v doseganje naravovarstvenih ciljev, samo tako bodo imele smisel tudi direktive Natura 2000, ki za Slovenijo veljajo od vstopa v EU, od 1. maja 2004.
Rozi Skobe: "Planinci, ki delujemo v 251 društvih po vsej Sloveniji, bi se lahko bolj aktivno vključili v zaščito in varovanje gorskega gozda in drugih območij varovanega gozda, saj so znani pogosti primeri nedopustnih in nepopravljivih posegov v teh območjih, ko na njih nismo pravočasno reagirali ali pa sploh nismo. Za izboljšanje tega stanja smo z odseki za varstvo narave v PD in odbori pri meddruštvenih odborih že ustrezno organizirani, imamo tudi že vse več usposobljenih strokovnih kadrov in ne nazadnje tudi strokovno komisijo pri UO PZS."
Številna vprašanja zaščite
Ohranjanje gorske narave prispeva k stabilnosti strmih pobočij, zagotavlja kakovostno pitno vodo, hrano, kurjavo, zdravilna zelišča pa tudi možnosti za doživljanje narave. Prebivalci gora so v minulih stoletjih in tisočletjih razvili mnoga tradicionalna znanja in načine obdelovanja zemlje, ki so izjemno dobro prilagojeni naravnemu gorskemu okolju. Toda v sodobni globalizirani družbi se ta znanja izgubljajo. Intenzivno ekonomsko izkoriščanje gorskih okolij ima številne negativne posledice in ogroža mnoge vrste živih bitij, pomeni pa tudi nevarnost za kakovost življenja ljudi. Zato naravovarstveniki v vladnih in predvsem v nevladnih organizacijah pripravljajo mnoge pobude in projekte, ki si prizadevajo usklajevati ohranjanje narave v gorah in s tem zagotoviti boljše življenje za prebivalce gora in gorskih dolin. 
Gospodarjenje z gorskimi območji je izredno odgovorna naloga. Nujno je treba širiti spoznanje, da je na gorskih območjih mogoče gospodariti tako, da se ohranjajo naravne in kulturne vrednote, in hkrati zagotoviti kakovostno življenje ljudi. Toda tak razvoj gorskih območij zahteva posebne razvojne programe, veliko znanja tradicionalnega in sodobnega in veliko mero povezovanja in sodelovanja med vsemi prizadetimi skupinami, ustanovami in organizacijami.
Kako je z ohranjanjem gorskih okolij v Sloveniji, je vprašanje, ki je povezano z razvojem kmetijskih dejavnosti, gozdarstva in rekreacije; in veliko je na tem področju še nedorečenega. Še zmeraj zaman pričakujemo novi zakon o Triglavskem narodnem parku; ni čisto jasno, kako bomo ohranjali tradicionalno, ekstenzivno rabo travnikov in pašnikov v Alpah; tudi na področju gospodarjenja z gozdovi in lovstva je pred nami nekaj resnih razvojnih dilem.
URŠKA ŠPROGAR
Planina Krstenice v Triglavskem narodnem parku Foto: (Urška Šprogar)