Rekultivacija kamnoloma Calcit - V preddverju regijskega parka.
Spremljanje, primerjava, pogledi s planin in ceste
Delo, 03.11.2005 - ZNANOST
Ko ozeleni tudi gola skala
Zračni posnetki razkrivajo, da je na ozemlju Slovenije več kakor 3000 večjih ali manjših površinskih kopov, nastalih zaradi izkopa gline in peska ali lomljenja kamna. Vsak petnajsti je legalen. Od 211 površinskih kopov, ki imajo za izkoriščanje mineralnih surovin potrebne rudarske pravice, je približno 80 odstotkov kamnolomov, ki gotovo sodijo med najkorenitejše posege v okolje.
A vse leni tako črno, kakor bi lahko sklepali po obstoječem stanju.V novi zakonodaji, ki ureja izkoriščanje mineralnih surovin, je okoljski vidik izrazito poudarjen. Vsaka koncesijska pogodba, ki je podlaga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralov, mora vsebovati garancije nosilca rudarske pravice za sprotno sanacijo zemljišč. Nosilec rudarske pravice je dolžan kriti vse stroške odprave škode, ki je posledica izvajanja pravice, po poteku pa mora dokončno sanirati okolje in odpraviti vse posledice, nastale zaradi del.
V praksi je seveda še precej odmikov od zakonskih zahtev, vendar se stanje kljub temu vidno izboljšuje. Poseben problem so tista območja, na katerih ni mogoče v celoti odpraviti posledic posegov. Izvajalec je po zakonu tam dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali, vendar pa ostaja rana v okolju. Pomemben korak na tem področju je bil storjen s sanacijo kamnoloma Calcit, saj je še pred kratkim veljalo, da ni mogoča.
Kamnolom Calcit se zajeda v jugovzhodno pobočje doline hudournika Kamniška Bistrica tik pred naseljeni Stahovica. Upravljavec kamnoloma, podjetje Calcit d. d., je po letu 1996 začel odkopavati kalcit in apnenec po metodi od zgoraj navzdol, tako pa omogočil sprotno sanacijo oziroma rekultivacijo vsake že izrabljene etaže.
Pogoji za rekultivacijo tega kamnoloma so izjemno neugodni. Pri njegovem izkoriščanju se oblikujejo 15 do 25 metrov visoke etaže s 70 do 90-stopinjskim naklonom. Zaradi načina izkoriščanja in zaradi izredno strmega pobočja ni mogoče zmanjšati nagiba brežin oziroma zasipati z materialom do ustalitvenega naklona, kar je splošno uveljavljen način pri saniranju kamnolomov. Poleg tega je krušljivost kamnine močno povečana zaradi miniranja med izkoriščanjem kamnoloma. Njegova južna lega dodatno pospešuje porušitveno erozijo, saj je temperaturno nihanje predvsem pozimi veliko. Površina, predvidena za rekultivacijo, je popolnoma kamnita, brez vsakršnega zemljatega materiala, ki bi bil primeren za rast rastlin. Obravnavano območje je tudi zelo vetrovno, to pa še slabša rastne razmere.
Dokončno oblikovanje brežin in etaž
Prvi kozak pri sanaciji je dokončno oblikovanje brežin. V kamnolomu Calcit je upravljavec že pri izkoriščanju upošteval priporočila projektanta sanacije in med izkopom sproti odstranjeval labilne kamnite bloke, se izogibal ustvarjanju previsnih predelov ter oblikoval posebne vdolbine in poličke za poznejša tako imenovana rastna jedra.
Izvajalec sanacije je takoj po končanem izkoriščanju posamezne etaže z dodatnim preoblikovanjem dal brežini dokončno obliko in jo pripravil za izvajanje načrtovanih ukrepov. Z zmanjšanjem naklonov, povečanjem hrapavosti površin, z ustvarjanjem manjših usekov, zaobljanjem robov in oblikovanjem različnih nasipnih stožcev je ustvaril razgiban in naravnejši videz površine kamnoloma ter izboljšal osnovne danosti za naselitev rastlin.
Ukrepi proti erozijske zaščite so bili potrebni predvsem zaradi zmanjšanja nevarnosti padajočega kamenja. Strme vkopne brežine so bile zato zavarovane s sidranimi težkimi varovalnimi mrežami in prebrizgane z bitumnom oziroma biotorkretom. Tako so umirili in ustavili aktivne erozijske procese in poleg varnosti ljudi hkrati ustvarili možnosti za revitalizacijo ter pozneje uspešen po- tek naravnih procesov zaraščanja.
Rekultivacija
Ogled poraščenih pobočij v neposredni bližini kamnoloma je pokazal, da so rastne razmere tudi nerazvrednotenih površinah zelo skromne. Število rastlinskih vrst je razmeroma majhno in tudi te so slabo razvite. Čeprav so v samem kamnolomu možnosti za rast še bistveno slabše, je bilo poznavanje sukcesijske dinamike na sosednjih območjih pomembno pri načrtovanju rekultivacijskih ukrepov, predvsem pri izboru setvenega in sadilnega materiala. Glede na izredno neugodne rastne mere (pomanjkanje vode, erozija, veter, sneg in podobno) je bila za rekultivacijo predvidena metoda ozelenitve z rastno pulpo in metoda rastnih jeder.
Ozelenitev brežin z metodo rastne pulpe ima prednost v tem, da z njo lahko ozelenimo tudi zelo strma kamnita pobočja z malo ali celo čisto brez humusa. Nanašanje rastne pulpe z brizganjem omogoča‚ da ta dejansko doseže vso površino, tudi težko dostopna mesta, kakršna so skalni žepi, police in razpoke.
Rastna pulpa vsebuje terenu in rastnim razmeram ustrezno semensko mešanico, organsko gnojilo, organski material za zastirko, ekološko neoporečno vezivno sredstvo, ki sčasoma razpade na ogljikov dioksid in vodo, razne dodatke za zboljšanje tal in vodo. Potrebni dodatki bistveno zmanjšajo spiranje dodanih hranilnih snovi s pobočij, zato s takojšnjo nasemenitvijo lahko ustalimo erozijo zgornjega krušljivega sloja pobočja in omogočimo oziroma pospešimo naravne procese zaraščanja.
Z metodo ozelenitve z rastno pulpo omogočimo in spodbudimo spontane naravne progresivne ozelenitvene procese, vendar bi bili ti v tako ekstremnih razmerah, kakršne so v kamnolomu Calcit, preveč dolgotrajni, na večjem delu pa celo nemogoči.
Za ozelenitev kamnoloma je bila zato nujna saditev potaknjencev ter grmovnih in drevesnih sadik. V ta namen je bilo oblikovanih več rastnih jeder, s katerimi so bile za sadike ustvarjene ugodne rastne razmere. Glavna rastna jedra so nasipi na robovih berm in nasipni stožci, naslonjeni na brežine, manjša rastna jedra pa so bila oblikovana tudi na policah in v razpokah v sami brežini. Na tek mestih smo nasuli večjo količino rastnega substrata ob sočasnem dodajanju vrbovih vej. Ko se vrbe razrastejo, s koreninami povežejo nasip, nadzemni deli pa preprečujejo površinsko erozijo.
Katere rastline se bodo prijele?
Za ozelenitev z rastno pulpo smo pripravili travno mešanico, primerno za izredno zahtevne rastne razmere, v kateri so prevladovale vrste bilnic. V mešanici so bile tudi nekatere odpornejše vrste gozdnih trav in zelišč, metuljnic, zeli, vresja in mahov ter semena nekaterih lesnatih pionirskih vrst, kakršni sta črni gaber in bor.
Za saditev grmovnic in dreves smo uporabili predvsem sorte, ki razmeroma dobro prenašajo občasno pomanjkanje vode in ki s svojim opadom prispevajo k izboljšanju možnosti za rast drugih rastlin. Posajene so bile eno- in dvoletne sadike večinoma naslednjih drevesnih in grmovnih vrst: gabrovca / črnega gabra, gabra, velikega jesena, sive jelše, vrbe, breze, trepetlike, rakitovca ter popenjalk oziroma pobešank bršljana, panešplje in divje trte.
Vidnejší rezultati izvedenih rekultivacijskih del se navadno pokažejo po treh do štirih letih, zato danes že lahko ocenimo uspešnost posameznih ukrepov. Največji uspeh ozelenitve je viden na policah ter na ustaljenih žepih peska in grušča pod varovalno mrežo. Na teh mestih se zadržuje največ vode, ki je kritični dejavnik za uspešnost sadnje na območju kamnoloma Calcit. Tam se postopoma kopičijo tudi organske snovi, ki izvirajo iz opada gozda nad brežino in ki jih nanese predvsem veter.
Pregled razrasti trave, metuljnic in posameznih drugih sejanih zeli je pokazal, da so se na brežini najbolje uveljavile bilnice in detelje, ki so posamično oblikovale manjše travne otočke. Sprijemanje v rušo je potekalo počasi, predvsem zaradi intenzivnih erozijskih procesov na previsnih predelih brežine ter stalnega krušenja in zasipavanja površine z erozijskim drobirjem. Dobro razrast je dosegel različen travniški plevel, predvsem enoleten.
Slabše je bilo s sajenjem bršljanov in divje trte, vendar je glede na razmere že nekaj uspelih sadik dober rezultat. Zelo dober uspeh je bil tudi pri pravzaprav vseh posajenih grmovnih sadikah: panešplje, rušja, dobrovita, rdečega drena in bisernika.
Tudi sadnja sadik, posajenih na bermo, je bila zelo uspešna. Od vseh rastlinskih vrst je najboljšo razrast dosegel rakitovec, ki najbolje prenaša občasne izredno sušne razmere. Po uspešnosti mu sledijo črni in veliki jesen, brogovita, gaber in maklen. Črni bor, rušje in dren so dosegli nekoliko slabšo razrast, vendar so dobro prestali presaditveni šok.
Dobri rezultati
Na splošno je rast vegetacije po pričakovanju razmeroma počasna, vendar je skupni vtis glede na razmere zelo dober. Metodi ozelenjevanja z rastno pulpo in z rastnimi jedri sta kljub izredno slabim razmeram že v razmeroma kratkem času dali vidne rezultate.
Čeprav je rekultivacija pravzaprav še na začetku, saj gre pričakovati trajno stabilno ozelenitev saniranega dela kamnoloma Calcit po petih do sedmih letih, nam vidni uspeh že v tej zgodnji fazi kaže, da je mogoče učinkovito ozeleniti tudi izjemno strme skalne brežine, na katerih »klasične« metode rekultivacije z manjšanjem nagibov niso izvedljive. Uspeh ozelenitve kamnoloma potrjuje, da je tudi v najtežjih razmerah mogoče za več let pospešiti naravno zaraščanje, ki v takih okoliščinah poteka zelo počasi ali pa zanj sploh ni nobene možnosti.
V članku predstavjamo potek rekultivacije severnega dela kamnoloma Calcit, ki jo je projektant in izvajalec PUH d. d. začel V letu 2001, takoj po končanem izkoriščanju najvišje etaže.
Delo, 03.11.2005 - ZNANOST
Dr. Aleš Horvat
Podjetje za urejanje hudournikov d. d., Ljubljana