Non STOP – Dejan Ogrinec: Za dobrim konjem se vedno praši, se govori. In kjer je dim, je tudi ogenj. Tudi običajno drži. Pa ena bolj marketinška: če nekaj dolgo ponavljaš, postane počasi resnica …
Non STOP, rekreacijski strežnik: 6. december 2007 - 6/XIV
Zopet se dviga prah
Za dobrim konjem se vedno praši, se govori. In kjer je dim, je tudi ogenj. Tudi običajno drži. Pa ena bolj marketinška: če nekaj dolgo ponavljaš, postane počasi resnica …
Naš Tomaž (Humar) se je spet vrnil. Živ in zdrav. Brez helikopterjev in brez pretiranega pompa. Ali pa morda tudi ne. Ni namreč mogel, da ne bi pred TV kamerami navedel, kako je presoliral novo smer v Južni steni Anapurne, drzno in samotno, in kako se je spet junaško zavihtel nazaj v sedlo alpinizma.
Khm, na žalost tu nekaj ne štima. Po domače: naklada! In to precej! Prvič, nobene nove smeri ni splezal. Greben tik levo od smeri, kjer je Tomaž plezal, sta l. 1988 opravila legenda Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer. Vršni greben s pristopom, ki je sumljivo »ista« smer kot Tomaževa, pa že l. 1984 Tirolca Erhard Loretan in Robert Joss. Če je Tomaž plezal nekje vmes, je to alpinistično gledano brezpredmetno. Da pa ne bi ugibali, ali je ali ni, pa pomaga ta podatek: trije Poljaki so l. 2000 plezali natanko tam kot Tomaž …
Drugič, ni plezal v južni steni Anapurna, ampak precej bolj desno, kar skoraj nima zveze z Južno steno. Težko bo rekel, da tega ne ve, saj so bili Slovenci pod njo in v njej že trikrat. Sicer vedno osmoljeni, a s pretresljivimi zgodbami in s srečnim koncem.
Tretjič, ni osvojil srednjega, glavnega vrha, temveč samo vzhodnega. To je kasneje priznal tudi Tomaž sam na internetni strani Everest.net. Ker so bile razmere prenevarne.
Vse OK, ampak zakaj je potem zavajal javnost z nastopom pred kamerami?
Torej ni bil niti prvi preko tistega desnega pobočja niti ni prvi korakal po grebenu proti vrhu. In tudi ta, da bi tako enostavna in lepa linija na tako pomembni gori čakala ravno našega Tomaža, pa četudi mu prišepetavajo najvišje nebeške sile, je skoraj utopično. Sicer bravo Tomaž za lep vzpon in nedvomno izjemno doživetje, vredno vsega aplavza in slovenske fovšije. A bodimo iskreni: Tomaž, čistega vina nam nisi nalil. In še nekaj dodajam: vsaj enkrat bi ga že lahko!
Njegovi nastopi pred nestrokovno javnostjo so bili namreč za alpiniste vedno nekam sporni. Že od Daulagirija naprej. Med drugim so takrat tujci mislili, da je osvojil vrh, samo mi smo vedeli, da ga ni. Brez osvojenega vrha pa je plezalni vzpon v Himalaji sporen. Načeloma ne šteje kot potrjen. Pa nihče nikomur nič noče . Samo resnico je treba pač povedati!
Naši alpinisti na njegova neskladja med opravljenim in izjavljenim opozarjajo že od zdavnaj. Trdijo, da širše brani mediji objavijo samo, kar izjavi Tomaž. To sicer ni res. Lahko bi že zdavnaj kaj ukrenili, a eden drugega branijo. Če bi kdo od njih to hotel ali želel (predvsem ga kritizirajo preko interneta), bi lahko, mi je recimo osebno izjavil urednik Slovenskih novic.
A obenem tudi ne drži, da Tomaža ne marajo. Ne zaupajo mu. In nihče ni samo proti njemu! Marsikdo ga ima rad. Jaz osebno tudi.
Ampak vseeno bi si želel(i) bolj poštenega poročanja, saj naša javnost nima »čistega« vpogleda. Tudi v tem zadnjem primeru je Lindsay Griffin iz revije Alpinist takoj opozoril svet (in tudi nas), da nekaj ne štima s Tomaževim vzponom. Tujci te zgodbe »o uspehu« namreč niso »požrli« kar tako.
Koliko je Tomaž v resnici pretiraval? Tja, kot da bi Miro Kregar opravil neki lokalni triatlon z izjavo, da je opravil recimo IronMan. Ali Ultraman, kjer je ravnokar bil. In osvojil potrjeno 5. mesto. Pred pričami! Alpinizem pa ima glede prič težave že od afere Cesare Maestri s Cerro Torrejem naprej (ali pri nas recimo Tomo Česen) …
In pravilno je zapisal v Alpinističnih novicah Peter Mežnar (www.gore-ljudje.net): »zato je izkoriščanje ugleda, ki ga predstavlja stena Anapurne, za kratkotrajne medijske floskule vsakemu alpinistu, ki kaj da nase, nedopustno!«. In tudi: »brez dvoma je vsak vzpon v alpskem slogu na najvišje vrhove veliko dejanje, a zakaj sicer dober vzpon zavijati v tančico dvoumja, nejasnosti in skrivnosti? To ve le on sam?«.
In to drži kot pribito. In ravno to dvoumje je tisto, ki nenehno bega in spremlja našega Tomaža že več let! Zakaj? Ne vem. Sedaj na žalost ne odgovarja več, trdi, da ga mediji samo »napadamo«. Khm? Več o temi na http://www.gore-ljudje.net/31753/ http://www.alpinist.com/doc/web07f/newswire-nepal-himalaya-annapurna-humar in tako naprej ...
Dejan Ogrinec