Večer, NGL – Jože Praprotnik: Greben se vleče od sotočja Male in Velike Pišnice, nadaljuje s Kumlehovo glavo ter končuje z Mojstrovko in Travnikom
Večer, četrtek, 29. november 2007 - NARAVA, GORE IN LJUDJE
Škrbinjek in Veliki Kumleh
Greben se vleče od sotočja Male in Velike Pišnice, nadaljuje s Kumlehovo glavo ter končuje z Mojstrovko in Travnikom, če nismo povsem natančni
Če posedimo v Kranjski Gori in se oziramo proti Vršiču, nam bo kaj hitro obstalo oko na Škrbinjeku s 1439 metri. Nanj vodi le lovska neoznačena steza, z nje pa v skale manjši odcepi, ki nas kaj hitro lahko spravijo v stisko. Zato previdnost ne bo odveč.
Zapeljimo se od Jasne naprej proti Vršiču in avto pustimo tam nekje pri mostu čez Pišnico, kjer je levo tudi odcep v Krnico. Stopimo še čez tisti most, kjer bomo za vilo na desni (počitniški dom ZPM) opazili cesto. Od lesene barake naprej pozorno opazujemo breg na levi strani tiste ceste, pa bomo po kakšnih desetih, petnajstih korakih zagledali stezo, vdelano v strmino. To je naša pot. Že po prvih okljukih bomo začeli občudovati mojstrstvo nekdanjih lovcev, ki so pred davnimi leti vdelali to pot, ki je kljub vsem vremenskim ujmam izjemno dobro ohranjena. Po nekaj okljukih v strmino nadaljuje pot v levo do hudourniške grape, ki jo prečimo, da na drugi strani nadaljujemo prečenje. Zdaj hodimo le malo navzgor skozi listnati gozd, previdno prečimo z listjem naphano strmino. Ko pridemo do manjših smrečic, ki rastejo v bregu z leve navzgor, opazimo odcep v desno, čeravno vodi pot tudi naravnost. Tu zavijemo desno in se v nekaj okljukih dvigamo po tistem neizrazitem grebenčku. Kmalu pridemo do novega razpotja: desno vodi steza proti skalovju. Mi nadaljujemo naravnost naprej, sprva tudi nekoliko navzdol, nato pa nadaljujemo prečenje. V bistvu hodimo okoli Škrbinjeka, torej po jugovzhodni strani. Desno zgoraj je skalovje, pot se ga vztrajno izogiba, tudi prek skalovja, dokler se ne dvignemo na rob strmine, kjer steza zavije desno in se zopet v nekaj okljukih nekoliko dvigne. Ko steza zavije znova v levo, v novo prečenje, smo pozorni, da na desni strani med manjšimi skalami in kamenjem opazimo odcep. Steza se namreč tu po manjši, neizraziti, a sila strmi grapi, sprva kar naravnost, potem pa v krajših okljukih dvigne na sedelce med Škrbinjekom in Velikim Kumlehom (1459 m). To sedelce med vrhovoma si moramo zapomniti, saj zgoraj desno potem na Škrbinjek vodi lepa, povsem varna steza med borovničevjem pa med večno zelenimi brusnicami, resjem in rododendroni. Vrh je blizu, tam najdemo vpisno knjigo, razgled pa nekoliko kvarijo krošnje drevja, zato si ga poiščemo nekoliko nižje, kjer bomo pogledovali na Malo Pišnico pa jezerce pri Jasni ter preko doline Lepi vrh, Trupejevo poldne in Kepo. Po stezi se spustimo do mesta, kjer smo pririnili navzgor, in nadaljujemo v levo.
Zdaj je pred nami prepadno sedlo, ki visi v Malo Pišnico, nato pa sledi kar strm, a kratek vzpon skozi posekano rušje, zgoraj pa levo po grebenu do zaobljenega, z bukovjem poraslega hrbta. Ko se steza začne ponovno spuščati na nekakšno sedlo pod Kumlehovo glavo, smo na Kumlehu. Od tu so mnogo lepši razgledi kot s Škrbinjeka, tudi na Jalovec, Ponce z Mangartom za njimi, pa na Ciprnik, Prisojnik in Razor. Vrnemo se po isti poti, pri čemer bodimo pazljivi pri spustu skozi tisto rušje, koder se moramo držati leve steze.
Navzdol vodi tudi ena bolj desno. S sedla med vrhovoma se potem spustimo polagoma skozi tisto strmo grapo do steze, tu pa namesto v levo po poti, po kateri smo prišli sem gor, zavijemo v desno. Kmalu se steza v bukovnati strmini v nekaj daljših okljukih izogne skalovju, da potem nadaljujemo prečenje v levo v smeri proti Mavrincu. Spustimo se tudi čez hudourniško grapo, na drugi strani pa namesto navzgor zavijemo levo in polagoma navzdol. Spodaj kmalu pridemo na kolovoz, po katerem bi lahko v desno nadaljevali proti Mavrincu, mi pa zavijemo levo in navzdol, tudi preko ogromnega skalnega plazu, ki je odnesel tisti kolovoz. Čezenj sledimo možicem. Nižje spodaj pridemo na makadamsko cesto in po njej (tudi preko izvira dobre vode) do drugega ovinka vršiške ceste (kjer je velik parkirni prostor), po njej pa ni več daleč do našega avtomobila, spodaj pod nekdanjim gostiščem Erika. Za opisano pot bomo potrebovali s krajšimi postanki kakšnih pet, šest ur.
Jože Praprotnik