Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bomo iz ljubezni do narave vse pomendrali?

Planinski vestnik - Andrej Pečjak: Brez jasnih etičnih načel lahko uničimo, kar imamo v gorah najrajši ... Bolj ko se prerekamo o etiki, bolj zmanjkuje narave

Planinski vestnik, november 2007, strani 12 - 14


Bomo iz ljubezni do narave vse pomendrali?

Vzpenjamo se po travnatem pobočju, ki je kot en sam velik botanični vrt na 1800 metrih višine. Tukaj nekje teče državna meja ... Nekoč so po potki, ki je že čisto zaraščena, hodile patrulje vojakov, ki so brez milosti streljali na vse, kar se je premikalo. Časi so se spremenili, nadzora na tem območju ni več, edini obiskovalci pa so divji lovci, ovešeni z vojaškim orožjem, ki tudi streljajo na vse živo - vendar tokrat le na tisto užitno in na štirih nogah. Po dveh urah vzpenjanja po kraškem svetu pridemo do vznožja stene, kjer še ni bilo človeške noge.

Plezamo po lahkem svetu, ko pa se pod vrhom naklonina poveča, se navežemo in varujemo. Tik pod vrhom je detajl v obliki krušljivega previsa, kjer zabijemo kar nekaj klinov, ki bodo ponavljavcem olajšali vzpon. Na vrhu je res poseben občutek, da v 21. stoletju sredi Evrope stojiš na še neosvojeni gori! Postavimo piramido kamenja, uredimo varovališče za spust in začnemo sestopati. V dolini nas čakajo prijatelji s pivom in pečeno jagnjetino, nekje v daljavi zadonijo streli in oboje nas prepriča v to, da pri sestopu ne izgubljamo časa, ampak se raje podvizamo v dolino.
Tole je povsem običajen kratek opis lanskoletnega alpinističnega vzpona na neosvojen vrh takoj za albansko-črnogorsko mejo.
Naše doživetje bom skušal razčleniti še z vidika varovanja gorske narave in varovanja kakovosti doživljanja te narave. V pravne poglede nelegalnega prečkanja meje se ne bom spuščal, ker mislim, da sta pravo in etika danes že tako daleč narazen, da pravni pogledi v to moje razmišljanje ne spadajo.

Bolj ko se prerekamo o etiki, bolj zmanjkuje narave

Alpinisti naj bi bili že po naravi stvari nekakšni varuhi gorske narave, avantgarda planincev in brezkompromisni zagovorniki plezalske in gorniške etike. Tirolsko deklaracijo so zapisali vrhunski alpinisti in nam bi morala biti pisana na kožo. Pa smo res takšni? Nismo morda zadnjih 15 let priča padanju etičnih vrednot alpinizma in večji degradaciji gorske narave kot kdajkoli prej!? Že res, da gre več na račun drugih dejavnosti v gorskem svetu, kot je nadelava novih cest in posledično gradnja počitniških hišic, vdor luksuza v planinske koče (pogosto pospremljenega z »ekološkim« priklopom na električno omrežje), moda adrenalinskih dejavnosti, masovnih prireditev v alpskih dolinah in visokogorju, helikopterskega smučanja in težnje po selitvi smučišč na višje ležeča območja. Kaj pa mi, raziskovalci neraziskanega, osvajalci neosvojenega? Nismo morda podobni tistim stezosledcem, ki so nekoč prodirali na Divji zahod in sami niso uničevali, le tiste množice, ki so prišle za njimi, so z Divjega zahoda pregnale nekdanje prebivalce in bizone ter namesto njih postavile mesta, ki danes porabijo četrtino svetovne energije ...
Naš poseg v neokrnjeno naravo pri vzponu na Majo Fortit je bil minimalen – v steni smo pustili 5 klinov in na vrhu piramido iz kamenja. Med vzponom smo morda splašili kakšno žival, vendar le-te precej bolj ogroža divji lov kot pa peščica plezalcev. Do tukaj je vse lepo in prav, prvinska narava je tudi po našem vzponu ostala prvinska.
Približno mesec dni za tem smo vzpon, slike in skico objavili, nekaj podobnega, le začinjeno z neverjetnim pretiravanjem (prav nič v skladu z alpinistično etiko) so iz našega vzpona naredili tudi črnogorski planinci. Od tukaj dalje pa naš vpliv na gorsko naravo na črnogorsko-albanski meji ne bo več zanemarljiv. Spletno stran in članke na medmeržju si je ogledalo na stotine plezalcev, pohodnikov in avanturistov, nekateri od njih so se po naših stopinjah odpravili že letošnje poletje. Do sedaj je tiste vrhove varovala fama nevarnega prehoda meje iz črnogorske lahko dostopne strani (albanski graničarji so nekoč streljali na vsakega, ki je zašel v mejni pas), nova informacija pa je potrdila, da prehod meje ni nevaren, kar bo dalo zalet večjemu številu ljudi, ki uživajo v neokrnjeni naravi. Pa bo potem res še neokrnjena?

Majhna kepica sproži velik plaz ...

Letos me je klical prijatelj, vodnik iz tujine, češ da želi tja peljati pohodnike, ki jih mamijo neokrnjena narava in neosvojeni vrhovi. Rad bi organiziral treking in s skupino osvojil kakšen neosvojen vrh. Njim bodo sledili alpinisti in planinci, nekega dne bo tam zrasel planinski dom, potem (ali pa že prej) žičnica in morda še smučišče.
Ti posegi alpinizma so verjetno večji problem, kot pa stvari, o katerih tako radi razpravljamo in moraliziramo. Tukaj mislim predvsem na to, kar ima bolj vpliv na kakovost doživljanja narave oz. alpinistično etiko in ne toliko na varstvo narave same, sem pa spada recimo opremljanje smeri s svedrovci oz. opremljanje smeri nasploh, nadelava smeri od zgoraj, prosto ali tehnično plezanje in ne nazadnje plezanje lednih in kombiniranih smeri z ostrogami ali brez. To je predvsem etična plat alpinizma, vpliv na varstvo narave je tukaj z nekaj izjemami zanemarljiv, prepiri o tem pa so stari prav toliko kot sam alpinizem. Glede na to, da imamo alpinistične odseke, Komisijo za alpinizem in Tirolsko deklaracijo kot vodilo, mislim, da ne bi bilo pretežko doseči nekega soglasja glede alpinistične etike, kar bi vsaj za nekaj časa pomirilo duhove. Nekoliko večji vpliv na varstvo gorske narave imajo le navrtane smeri, ki v dotično steno pritegnejo večje število plezalcev. Seveda je možno to omejiti na nekaj sten, tako kot so v Paklenici vrtanje omejili na kanjon Velike Paklenice, ki je turistično obremenjen tudi brez plezalcev. Vprašanje pa je, če smo alpinisti v današnjih časih egoizma sposobni nekega dogovora; ali smo bolj podobni slovenski ekološki sceni, ki je razdrobljena na političnem prizorišču kakor kruhove drobtinice na prtu. Nas varstvo narave in etika sploh še zanimata? Kar naprej nas kot magnet privlačijo neosvojene stene in območja in le s težavo sprejemamo omejitve, kakršne na primer veljajo v Butanu ter v delih Indije in Tibeta. Tudi alpinizem ni imun na komercializacijo in ker je državna podpora alpinizmu usahnila skupaj s socializmom, se v boju za sponzorje pogosto pretirava. Namesto da bi se alpinisti hvalili z opravljenim vzponom, se pogosto prikazuje načrtovane vzpone tako, kot da bi že bili uspešno izvedeni, kar ni čisto nič v skladu z alpinističnimi vrednotami. Ampak kaj nam bodo vrednote, če ni denarja, do denarja pa prideš le s popularizacijo in mogočnim oglaševanjem?! V bistvu gre za isti recept, kot ga uporabljajo trgovci ali pa volilni štabi naših kandidatov za predsednika, le da je prenesen v višine gorskega sveta.
Val komercializacije, ki je pljusknil čez Slovenijo, ni obšel niti zdravstva, otroškega varstva in izobraževanja, celo debate o reševanju ponesrečenih se vse prevečkrat vrtijo okoli evrov in premalokrat okoli življenja samega. Le kako bi mi alpinisti, ki večji del časa preživimo v dolini in le manjši del v stenah, ostali imuni na ta pritisk?
Gorske narave ne moremo povsem ločiti od preostale narave, zato naj nam bo vodilo, da se moramo do nje odgovorno obnašati kjer koli, ne le v gorskem svetu. Etike ne moremo ločevati na alpinistično in nealpinistično. Etika je samo ena in če hočemo ohraniti alpinistično etiko, se moramo vedno obnašati etično, pa naj bo to pred vzponom, med njim, po njem ali pa na delovnem mestu. Le tako bo tako obnašanje postalo naš način življenja in le to nas bo zaščitilo pred komercializacijo in nam ohranilo trezno razmišljanje tako na višini kot v dolini. Takrat bomo alpinisti spet dobili tisti »sijaj« nečesa kanček drugačnega, nečesa, kar je alpinizem nekoč postavljalo nad »običajne« športe.
Mislim in upam, da ne napišem preveč, če izjavim, da si tega želi večina alpinistov in da smo tega sposobni in zmožni, le stvari bi bilo treba premakniti z mrtve točke.

Besedilo Andrej Pečjak
Fotografija Andrej Pečjak

Kazalo objav v vseh letnikih PV

Arhiv PV: objava celotnih številk (PDF)
               letniki 2007-2001 + 1895

e-Naročilnica

 

 

Dolina Grbaja, ki vodi v osrčje črnogorskih Prokletij in meje z Albanijo

Svedrovci not, svedrovci ven ...

A tole velja za nas?

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PV

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti