Primorski dnevnik: Srečanje v novinarskem krožku - Kako jih je ljubil in strastno oboževal alpinist, pisatelj, pravnik, botanik, filozof in humanist Julius Kugy
Primorski dnevnik, sreda, 28. novembra 2007
»Odkritelj« Julijcev in pesnik gorske narave
Udeležence včerajšnjega srečanja v novinarskem krožku so sprejeli čudoviti posnetki veličastnih Julijcev in prekrasne gorske narave. Kako jih je ljubil in strastno oboževal alpinist, pisatelj, pravnik, botanik, filozof in humanist Julius Kugy, kateremu so deželni sekciji CAI - združenje Alpina delle Giulie in XXX Ottobre, Slovensko planinsko društvo Trst, goriška sekcija CAI, združenje pisateljev gora, tržaški odbor Julius Kugy in društvo Sulle orme di Julius Kugy posvetili celo vrsto pobud ob 150. obletnici njegovega rojstva, ki ga bomo praznovali prihodnje leto. Kugy se je namreč rodil leta 1858 slovenskima staršema; neizmerno ljubezen do gora je dokazal že v najstniških letih, ko se je podajal na izlete v Julijce in ob alpinističnih podvigih odkrival tudi gorske botanične značilnosti.
Njegova figura je še danes aktualna, je včeraj izpostavil novinar Luciano Santin, ki je orisal lik plemenite in nadvse razgledane osebnosti preteklega tisočletja, »človeka, ki je bil vezna nit številnih svetov, ki so se spajali v Trstu, zgled za vse nas, predvsem v luči bližnjega padca meja.« Tako predsednik deželnega CAI Claudio Mitri kot predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar sta si bila edina, da je bil Kugy velika osebnost, ki bo v prihodnjem letu protagonist številnih dogodkov. Ekar je opozoril, da se bodo slovenski planinci spomnili večnega Kugyja julija z večjim kulturnim dogodkom ob njegovem spomeniku v dolini Trente in s publikacijo o njegovem res izjemnem življenju.
V Trstu se bodo prireditve v spomin na Kugyja začele že letos, in sicer v soboto, 15. decembra, s posvetom o Kugyju »kot Tržačanu in Evropejcu«. Od 10.30 do 12.30 se bodo v dvorani Allianz (Trg Irneri 1) njegovega svetlega lika spomnili Gianna Fumo, Luciano Santin, Marco Sofianopulo in Spiro Dalla Porta Xydias, s pesmijo pa ga bo počastil zbor Alpi Giulie pod taktirko Stefana Fuma.
Da je bil Julius Kugy »odkritelj« Julijskih Alp, da je osvojil veliko še neosvojenih vrhov in začrtoval vsakič nove gorske poti, je včeraj poudarila tudi predsednica SPDT Marinka Pertot. Planinsko društvo ga bo počastilo s številnimi pobudami: julija bodo na vrsti ekskurzije v Zahodne Julijce (Montaž, Mojstrovka, Prisojnik in Jalovec), avgusta pa v Vzhodne Julijce z znamenitim Triglavom, mladinska sekcija društva pa bo poskrbela za najmlajše in jih popeljala v dolino Trente (kjer stoji Kugyju posvečen spomenik) in na ogled botaničnega vrta Juliana. To pa še ni vse: v načrtih ima društvo tudi ponatis in prevod Dolharjeve knjige »Od Trente do Zajzere« in pa serijo srečanj, ki bi orisala delovanje, osebnost in odnos med Kugyjem in alpinistom Henrikom Tumo, saj bomo prihodnje leto praznovali tudi 150-letnico njegovega rojstva.
Pokrajinski predsednik CAI Giorgio Godina je publiki predočil pobude združenja XXX Ottobre v letu 2008. Med prvimi gre omeniti prevod Kugyjeve »Božanski nasmeh gore Monte Rosa« in pa sklop intervjujev z Rumizem, Magrisom, Meroievo in Corono. Poleg številnih ekskurzij in izletov po Kugyjevih sledeh pa bodo priredili tudi okroglo mizo o Kugyjevem prostovoljnem službovanju v avstro-ogrski vojski, kjer je prispeval svoje alpinistične izkušnje in znanje, zaradi katerih je postal celo poročnik.
Svoj doprinos bo s številnimi prireditvami prispevalo tudi združenje Alpina, ki je po besedah podpredsednika Ennia Balosa sestavilo zanimiv program izletov in pohodov. Največje zanimanje vlada za komemorativno štafeto od Trsta do Ovčje vasi (18. - 20. julija), ki bo še dodatno poudarila združevanje s slovensko narodnostno skupnostjo. Odbor Julius Kugy pa bo poskrbel za najmlajše oziroma za utrditev sodelovanja s slovenskimi in koroškimi šolami. Njegovi člani so se zavzeli za prirejanje koncertov v cerkvi v Ul. Giustinelli, kjer so znamenite orgle, na katere je igral tudi Julius Kugy, in pa za postavitev doprsnega Kugyjevega kipa v Ljudskem vrtu. (sas)