Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slemenova špica

Dnevnik, Kjer tišina šepeta: Takšna, kakršna je, sploh ni povzpetniška in k sebi spusti vsakogar, ki se lahko pohvali z nekaj dobre volje in pripravljenostjo, potočiti kakšno kapljico znoja in stopiti kakšen korak v nekoliko bolj strmo brežino in melišče.

Dnevnik, sreda, 21. novembra 2007 - KJER TIŠINA ŠEPETA


Tisti, ki mu doma na steni visi koledar z motivi našega gorskega sveta in se kdaj spogleda s kakšnim reklamnim sporočilom, ki hvali lepote naše domovine, jo pozna. Seveda nikjer ne igra glavne vloge, zato pa je največkrat »fotografsko« izhodišče, nekakšen višinski podstavek čudovitim pogledom iznad zelenja pomladnih trat okrog mlakužastih kotanj ali pa skozi jesensko pozlačeno macesnovo vejevje najvišje nad morjem rastočega gozda na slovenskih tleh v globoki zatrep Planice in na kristalu podoben obelisk iz svetlega apnenca na koncu ozke doline – na Jalovec. Kot vitka ladijska krma se steguje izpod severnega ostenja Mojstrovk nad globoko dno veličastne doline, vtkane med visoke in prepadne grebene najžlahtnejših julijskih gora. Njenemu vršiču, ki je bolj sleme kot gora, ni bilo danega v dar nič mogočnega in še manj vitkega ali prepadno vznemirljivega (čeprav strmega ostenja nad Tamarjem ne velja prezreti), mu pa je, s Cankarjem in njegovim Kurentom, bog namenil prgišče tiste lepote, ki je bila namenjena nebesom pod Triglavom.

Slemenova špica (1911 m)

Sveže zasnežena s karavanškim in ziljskim obzorjem z Male Mojstrovke

Takšna, kakršna je, sploh ni povzpetniška in k sebi spusti vsakogar, ki se lahko pohvali z nekaj dobre volje in pripravljenostjo, potočiti kakšno kapljico znoja in stopiti kakšen korak v nekoliko bolj strmo brežino in melišče. Komur ni mar gorniških izpostavljanj, ima pa rad pestrost skalnega sveta brez posebnih naprezanj, bo stopil na obisk k naši špici z Vršiča (1611 m), po zložno speljani stezici pod vzhodnimi stenami Glave nad Šitom na sedlo Vratica (1799 m) in se od tam za rdeče belimi znamenji spustil na severno stran, na kraško planoto, ki se preko skalnih in z rušjem poraslih Rup strmo spušča v kanjon Male Pišnice. Ves čas bo sledil dobro uhojeni poti po robu razbitega sveta pod severnim ostenjem Male Mojstrovke, kjer se bo na nekem nerodnem mestu oprijel celo jeklenice in pogledal globoko v strmali Rup. Od tod do vrhunca poti na prepadnem robu, kjer imamo »dvorišče« Doma v Tamarju (1108 m) tik pod nogami (seveda s pogledom kot iz letala) sicer ni povsem blizu, vendar je lahko, brez vsakršnih težav, z vandrovskim in popotniškim korakom prek prostranih trat in med macesnovimi korenjaki, ki tam zgoraj že stoletja kljubujejo vsem ujmam tega sveta. Sem gor, na to božansko razgledno prižnico, seveda lahko pridemo tudi s severa, iz Planice, od Doma v Tamarju, in to po dveh označenih in zavarovanih poteh, ki so gorniško vse kaj drugega kot tista z Vršiča. Manj zahtevna od obeh gre pod ostenje Velike Mojstrovke, v korito Črne vode in po izpostavljeni gredini nad Tamarskimi slapovi krene prek prostranih melišč Slemena pod Slatnicami na sedelce, ki planjavo Slemenove špice ločuje od prepadnega severozahodnega raza Male Mojstrovke. Zahtevnejša pot na naš razgledni vršič pa nas bo popeljala po razbitem grušču grape pod Grlom in nas z nekaj prav dobrodošlimi oprijemi jeklenic »dostavila« na spodnji rob Rup in po njihovem severnem robu na zložno pot, ki pripelje z Vršiča. Pustolovcem in izkušenim stezosledcem velja priporočiti tisto najlepše, kar nam ponuja divjina okrog Kumlehov, Robičja, Ciprnika in Mojstrovk. Kanjon Male Pišnice je že sam po sebi zelo spoštljivega obiska vreden, kdor pa bo iz njegovega zatrepa znal poiskati uhojeno stezico do Velikega macesna (1418 m), ki zanj gozdarji pravijo, da je najstarejše naše gorsko drevo, ne bo imel več daleč do označene poti z Grla, še več gorniškega znanja pa bo zahteval od vas prehod od konca lovske poti pod Robičjem po strmi, celo prepadni grapi na z rušjem porasle zelenice tik pod Vratci, kjer boste spet naleteli na oznake poti z Vršiča na Slemenovo špico. Bolj gotovemu koraku v prid po natančnejši pogled v knjigo Tineta Miheliča Julijske Alpe – severni pristopi (Sidarta, 2004) in posvetovanje z zemljevidom Kranjska Gora 1: 25.000.

Mitja Košir

Dnevnik

 

 

 

 

 

 

Arhiv: Kjer tišina šepeta

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45945

Novosti