Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Lemež

Dosedanje objave v arhivu 
z oznako: Naš Stik

Velika Baba nad Krnskim jezerom

Na grebenu Lemeža

Sestop v temno Lepeno

torek, 13. november 2007, ob 05:29, Vladimir Habjan, ogledov: 2471

Naš Stik - Vladimir Habjan: V  dolini Lepene je hladno ... Nad Domom pri Krnskih jezerih se dvigajo meglice + Dodanih še šest fotografij

Objavljeno: Naš Stik, november 2007 - Planinarjenje


Lemež

Oktober je zame najlepši mesec za obisk gora. Letos nisem zamujal z obiskom »pravljične dežele« Trente in sem bil kar trikrat v tem času tam oziroma v njeni bližnji okolici. Saj ne vem, katera tura je bila lepša in bi jo priporočil tudi vam, zame so tako ali tako vse lepe ...

Na gorenjski strani Vršiča je gosta megla, da bi jo lahko rezal z nožem. Kako bo na oni strani? Izkaže se po pričakovanjih - na »primorski« strani je ni. V dolini Lepene je hladno. Na parkirišču se igrata mlada mačka in v borbi za hrano me prav grdo popraskata. Prav mi je, kaj se pa igram po nepotrebnem ... Nad Domom pri Krnskih jezerih se dvigajo meglice, vrhovi se že bleščijo v soncu, v strmih stenah pa žarijo pozlačeni macesni ... Z besedami se žal ne da povedati, kako lepo je. Pri prijaznem oskrbniku se ogrejeva in popijeva vroč čaj. Nad gladino Krnskega jezera, visoko nad macesni se dviga prvak območja, Krn. Najina pot tokrat ne vodi tja, pač pa zavijeva na vzhodno, sončno stran pobočij Lemeža, gore, ki je prepredena z ostanki starih vojaških mulatjer. Visoko v gori se odkrije velika »rana«, grd podor, kjer je hoja še vedno nevarna, saj pogosto naletava kamenje. Zato zavijeva v levo na oster travnat greben. Po njem prideva na vrh odmaknjene in skrivnostne gore. Pravijo, da se v njenih stenah skrivajo mnogi »zakladi« - ostanki prve svetovne vojne. Razgled je mogočen, vidiva vse od daljne Pece na Koroškem pa prek Visokih Tur tja do Dolomitov z drugim najvišjim vrhom gorstva Antelaom na čelu. Kar dolgo uživava in se grejeva na toplem soncu. 

Zahodni Julijci Bavški Grintavec Kanin Krn

Na severni strani je dolina že mračna. Prav tja sva namenjena. Včasih je tam vodila pastirska stezica, ki pa je v zgornjem delu zdaj ni več. Po razgibanem, a ostrem grebenu čez več vršičev prečiva do sedla Čez Potoče. Vsepovsod naju spremljajo ostanki vojaških objektov, tu je namreč potekala italijanska linija fronte. Zdaj vstopiva na temačno severno stran. Neverjetno, še oktobra so tu ostanki snega lanske zime. Tako je hladno, da je zemlja zmrznjena, hoja pa zelo zahtevna zaradi vlažne slane. Za strmim ostenjem Lemeža se odkrije veličastna krnica. Malce tavava, potem pa na začetku bukovega gozda le ujameva ostanke stare poti. Nato gre lažje. Brez poti bi nama v gozdu sicer trda predla. V spodnjem delu se zaradi podrtega drevja - verjetne posledice lanskih plazov - odkrije izredno lepa soteska potoka Šumnik z mnogimi slapiči. Še malo in že sva pri domačijah. Zdaj naju čaka le še dolga vrnitev do izhodišča pri Domu dr. Klementa Juga. Ampak po tako lepi to res ni težko ...

Vladimir Habjan

Komentiraj (1):

Tomaž Ovčak, sreda, 14. november 2007, ob 05:06

Vse ostaline na Lemeževi strani sedla Čez Potoče so avtro-ogrske, na drugi pa italijanske. Opisani sestop ni za vsakogar, ker je za tistimi macesni na zadnji fotki desno nekaj (vsaj meni) zoprnega brezpotja, na robu gozda niže pa je treba imeti srečo, da se zadane začetek vojaške poti. Kdor je vajen takšnih izletov, ne bo imel težav.

Kako čas hitro teče...
http://www.summitpost.org/object_discussion.php?type=message_board&object_id=176338

eXTReMe Tracker