Peter Podgornik: Opazil sem, da je kar nekaj podatkov piscem tega sicer lepega dokumenta ušlo
Ob listanju zbornika Slovenci v Himalaji – Slovenians in Himalaya sem opazil, da je kar nekaj podatkov piscem tega sicer lepega dokumenta ušlo.
Osebno mislim, da to ni pošteno saj ne gre kar tako prezreti še nekaterih odprav oziroma ne omeniti ljudi, kateri so na njih sodelovali.
Veliko je bilo napisanih poročil, mnogo podatkov lahko dobimo tudi v naših in tujih odpravarskih knjigah… zato menim, da si takih pomanjkljivosti ne smemo privoščiti. Nesmiselno je tudi pošiljanje takih dokumentov v tujino saj veliko tujih alpinistov dobro pozna našo aktivnost v Himalaji, morda celo bolj kot prenekateri naš alpinist.
Vsak slovenski alpinist, udeleženec domačih ali pa mednarodnih odprav je v času odprave moral zapustiti dom, delo, šolo ...Veliko teh je v svojih delovnih organizacijah dobilo plačani dopust, določena denarna sredstva itd. Poleg pomoči PZS in matičnih društev je bilo še veliko donatorjev, kateri se bodo ob taki nepopolni informaciji vprašali: komu in za kakšne cilje so dajali svoja sredstva.
Moti me tudi pojem »normalna smer«, ali so vse ostale nenormalne? Mislim, da je bolje za določeno smer navesti ime smeri ali ime prvih plezalcev oziroma terensko značilnost po kateri poteka smer.
Marsikatera Normalna smer je zahtevala v svojem času, ko je bila preplezana veliko več korajže in truda kot marsikatera moderna smer.
Ker nimam pri roki dovolj podatkov ter časa za podrobnejši pregled zbornika bom navedel samo nekaj pomanjkljivosti oziroma pozabljenih uspešnih pa tudi neuspešnih obiskov himalajskih gora.
1974 Makalu - južna stena, mednarodna odprava je poskušala dokončati našo smer iz leta 1972. Član te odprave je bil tudi slovenski alpinist Matija Malešič.
1977 Makalu - zahodna stena, mednarodna odprava ki je prva poskusila preplezati zahodno steno. Člana mednarodne odprave sta bila tudi naša alpinista Boris Krivic in Matija Malešič in prišla sta najvišje, na 7000 m.
1980 Everest – smer prvopristopnikov preko Južnega sedla: italijansko-nepalska odprava v kateri je bil član tudi naš Jože Andlovic (kot vodja zdravnikov).
1981 Lotse, južna stena, po podatkih zapisanih v raznih poročilih in knjigah je naveza katera je poskušala proti vrhu (Pavel Podgornik, Andrej Štemfelj in Nejc Zaplotnik) odnehala na višini ok. 8250 m, naveza Knez - Matijevec pa na 8150 m. Na seznamu članov manjka Peter Podgornik.
1983 Izvidniška odprava za severno in južno ostenje Kangčendzenge. Vodja Tone Škarja, člani Filip Bence, Tone Golnar in Peter Podgornik. Najvišja dosežena točka: Džonsang La (6080 m), Bence - Podgornik.
1985 Južna Anapurna, organiziral SPD Trst ob osemdeseti obletnici, sedem članov – Slovencev.
1986 Južna Anapurna: ženska odprava, Slovenke in dve Hrvatici.
1988 K2: Magic Line, na seznamu članov manjka Slavko Svetičič
1990 Anapurna: zimska odprava, Slavc Svetičič
1992 Anapurna – južna stena: Tone Škarja z močno ekipo slovenskih alpinistov.
1992 Vzhodna Kumbakarna: Damjan Vidmar …
1993 Makalu, Z stena - spomladi Svetičič z Italijani
1993 Anapurna, J stena - jeseni Svetičič s Knezom ...
2003 Karakorum 2003: Dušan Jelinčič na vrhu Gašerbrum 2
Mogoče bi prišle lahko na seznam tudi odprave Romana Beneta, saj je naš, čeprav italijanski državljan!?
Namen tega pisanja ni metanje slabe luči na ustvarjalce zbornika temveč želja, da se napake popravijo, saj bo tako zgodovina našega alpinizma pravična do vseh ki so bolj ali manj uspešno ustvarjali našo himalajsko zgodovino.
Peter Podgornik