Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 05.02.04

Radio Dur, 05.02.2004 – Miha Pavšek: odjuga v tem tednu je kar pošteno oskubila zaloge snega, v dolinah in kotlinah spet prevladujejo pusti in temni barvni odtenki. Toda ponedeljkova jasna in topla svečnica nam je dala vedeti, da se zima še ne misli tako kmalu posloviti.

Počakajmo še dva tedna in videli bomo, kaj bo opravil letošnji pust in vse kar spada k njegovem praznovanju. Ob koncu tedna se bodo, vsaj temperaturno stvari spet postavile na pravo mesto. Iz sobote na nedeljo se bo v višinah ohladilo, glede na današnje razmere za okrog 15 do 20 stopinj. V soboto bo nekaj padavin predvsem na nribovitih in goratih pregradah JZ in j Slovenije, tu pa bo v glavnem suho. Kakšna nedeljska ploha iz kopaste oblačnosti zaradi ohladitev v višinah nas pač ne sme presenetiti! Smuka se je ta teden preselila na višje ležeča smučišča, odjuga pa je naredila svoje tudi v gorah. Zdaj je nekaj več poledenelih pobočij, se je pa zato močno zmanjšala nevarnost proženja snežnih plazov.

Vsako leto lahko poslušamo in beremo, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov, mi pa le nekaj. Zato ne bo nič narobe, če se to pot seznanimo z nekaterimi snežnimi pojmi. Do neke mere to res drži, če pa bi poznali še nekatere naše krajevne oznake in novodobne skovanke za sneg bi hitro prišli do nasprotnega zaključka. Namreč, da tudi naš jezik glede snežnega izrazoslovja ni tako reven kot se zdi na prvi pogled. Če ne verjamete, povprašajte vse navdušene dričalce po tej čudoviti podlagi in že teh je več kot deset vrst. Najprej povprašajte turne smučarje, ki se vzpenjajo brez pomoči žičnic (ponavadi tudi daleč stran od njih) in imajo prilepljene na smučeh posebne umetne kože, tako imenovane pse. Potem so tu klasični alpski smučarji z nekaj podrazredi (smuči z zelo poudarjenim, deloma poudarjenim in brez stranskega loka), pa »bordarji«, sem in tja še kakšen smučar na eni smučki (monoski) in pa ljubitelji telemark smučarske tehnike. Enako pestro je tudi pri sankačih, ki se vozijo na »smetišnici« ali pa snežnem »kolesu«, pa vse do pravih tekmovalnih sani, ki omogočajo dirjanje po posebej za ta namen pripravljenih drčah.

Ampak, če ni snega, ni nič, pa naj bo ta nov ali pa star! Najbolj znan je brez dvoma pršič, suh sneg, ki pada v mrzlem vremenu. Gre za zelo lahek, nesprijet drobnozrnat sneg, ki pri spustu prši vse okrog nas. Če ga je več, imamo lahko celo težave z vidljivostjo, najbolj znan pa je po tem, da izvablja iz smučarjev raznovrstne klice in krike. Tem je manj všečna plundra (iz nemške Pflünder) ali snežna brozga, s katero označujemo z vodo premočen sneg. Ponekod rečejo takemu snegu kar »čofta«. Tudi južen, mokri sneg ni med njimi nič kaj priljubljen. Marsikdo prisega na celec, nedotaknjen sneg brez gazi in smučin, po katerem ni pred nami še nihče hodil ali smučal. Tu je še puhec, zelo lahek, suh sneg, ki pada v posamičnih kristalih ob hudem mrazu in v brezvetrju. O snežnem prahu pa govorimo takrat, kadar se sneg v vetru zdrobi in zmelje v drobcene delce. Živ snega ali vejavica pa je najpogosteje v zavetrju odložen sneg, ki ga med potjo po zraku in na tleh nosi, kotali ter obdeluje veter.

Potem so tu še srenec, sren in firn, ki so bolj spomladanske vrste snega oziroma so pogostejše na prisojah, kjer poteka preobrazba snežne odeje hitreje kot pa v osojah. Srenec ali tudi zrnec je spomladanski, dobro uležan debelozrnat sneg, ki se je že večkrat stajal in zamrznil. Z večkratnim izmeničnim taljenjem in zmrzovanjem snega v vrhnji plasti snežne odeje pa nastaja sren, trda snežna skorja, ki nas ponavadi že drži vse dotlej, dokler ga čez dan ne »prime« sonce. Firn, nekateri napačno uporabljajo to oznako namesto srena, pa je že več kot leto dni star sneg, prehodna oblika med srencem in ledeniškim ledom. Če ga hočemo videti pšri nas se moramo pošteno potruditi, v Osrednjih Alpah, kjer je sicer nekaj več, a prav tako hitro izginjajočih ledenikov pa ga bomo našli hitreje. Spomladi poznamo tudi gnilec, premočen, nepovezan srenec ali globinski srež, ki pa smo ga spoznali že v prejšnji popotnici. Sicer pa tak ali drugačen sneg, da ga le imamo! Zdaj sicer spet le višje zgoraj, pa nič zato, se bomo morali za užitke v belem pač malo bolj potruditi, kar pa nam navsezadnje tudi ne more škoditi. Zato le pot pod noge in brž na svež zrak...

Gorniški pozdrav,
Miha

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti