O vodniku Di Roccia di Sole s podnaslovom Climbing in Sicily, Versante Sud, 2004 - Boris Strmšek
Sončne stene Sicilije
Di Roccia di Sole – Climbing in Sicily, Massimo Cappuccio in Giuseppe Gallo
Založba Versante Sud, 2004.
Sicilija. Ja, znana nam je predvsem po…
Saj veste tiste zgodbe o mafiji in italijanskem podzemlju. Toda to je daleč od tistega, kar je zares Sicilija. Velik otok, ki bi mu lahko rekli tudi rob Evrope, je je čudovita mešanica različnih kultur in pestre zgodovine, obenem pa je narava prav tako razgibana, kakor le malokje v Italiji. Otok, kjer so se v zadnjih nekaj tisoč letih zvrstile skoraj vse pomembne sredozemske sile od Grkov, Rimljanov, Vandalov, Bizantincev, Normanov, pa vse do Francozov, Špancev in še koga, pa je posejan tudi s številnimi skalnimi stenami. Otok tik ob prstih italijanskega škornja je sicer za nas precej oddaljen, toda veliko slovenskih plezalcev obiskuje tudi »sosednjo« Sardinijo, ki velja v zadnjem času za pravi plezalski raj. 300 kilometrov od Sardinije pa lahko odkrivamo nov raj za plezalce, ki ponuja še ogromno novih možnosti, kljub temu, da lahko zabeležimo 43 plezališč s skoraj 1000 smermi, med katerimi jih je okoli 50 daljših oziroma več raztežajev dolgih, najdaljša pa meri kar 400 metrov v dolžino. Največ urejenih plezališč je na vzhodni in severni strani otoka, pri tem pa prednjačita Siracusa in Palermo. Otok, ki je nekak trikotnik – na vzhodu je kopnemu najbližja Messina, na zahodu Trapani, na jugovzhodu pa Siracusa in Ragusa, ima najvišjo točko znameniti vulkan Etna, kar 3323 metrov visok in eden najaktivnejših na svetu. Etna se nahaja na vzhodnem delu otoka blizu Catanie, v bližini vulkana pa sta celo dva manjša plezališča, kjer boste lahko plezali ob pogledu na Etno. Glavno in upravno središče Sicilije je Palermo na severni strani otoka, blizu katerega so ena najlepših tamkajšnjih plezališč.
Avtorja privlačno izdelanega vodnika – Massimo Cappussio in Giuseppe Gallo, ki nas popeljeta po siciljskih stenah, sta za tiste, ki jim italijanski jezik ni blizu, naredila povzetke v angleščini, kjer boste našli vse potrebne informacije. Mogoče ob tem pogrešamo le angleške opise daljših smeri (podani so samo v italijanščini), karakteristike vsakega plezališča pa tako lahko razberete že iz simbolov, s katerimi sta jih opremila. Tako imamo že takoj v uvodu pri vsakem plezališču nadmorsko višino, orientiranost glede na sonce, lepoto skale, opremljenost, obiskanost, možnost parkiranja in posebnosti plezališča, s čimer je označeno ali je primerno za družine z majhnimi otroki, če je možno plezati v dežju, je primerno za začetnike ali pa je dolg dostop do stene. 43 plezališč sta razdelila v 6 področij – Messina, Catania, Siracusa, Ragusa, Trapani in Palermo, dodano pa je tudi poglavje za ljubitelje balvaniranja, ki ima tudi tukaj precej možnosti, vendar še ni povsem razširjeno. Na začetku vodnika je pregledna karta otoka, vendar boste za potovanje in lažjo orientacijo potrebovali avtokarto, avtorja pa sta navedla najprimernejše. Vsako plezališče ima skico ožjega področja in opis dostopa, v uvodu pa sta za vsako steno navedla tudi osnovne karakteristike ter najpomembnejše informacije, tudi kako in kaj glede hrane, vode in prenočevanja. Stene so predstavljene s skicami in vrisanimi smermi, prav tako pa so v vodniku vse skice daljših smeri. Brez dobrih fotografij seveda tudi ne gre in kar nekaj jih boste našli na skoraj 220 straneh vodnika. Vsaka fotografija ima navedenega avtorja, od kod je in kar se mi zdi še posebej zanimivo, kdo je na fotografiji. Vsako področje v vodniku ima svojo barvo, kar vam prav tako nekoliko olajša iskanje oziroma listanje po knjigi. Avtorja sta verjetno precej velika ljubitelja narave, saj se v uvodnih poglavjih opravičujeta, ker nista v vodnik uvrstila tista plezališča, ki ležijo na občutljivih področjih z vidika varstva narave. Poleg tega se moramo zavedati, da kar precej sten leži na zaščitenih področjih, zato se moramo ravnati po tamkajšnjih pravilih. Sicer pa si lahko informacije o naravnih parkih na Siciliji pogledate tudi na internetu – parks.it/regione/sicila/, če se boste odločili za obisk tega največjega italijanskega otoka, nekoliko večjega od Slovenije. Kar se tiče oddaljenosti od Slovenije, Sicilija ni prav blizu, vendar je lahko za ljubitelje skalnega plezanja odličen zimski »oddih«, saj so najprimernejši za plezanje prav zimski meseci, ko je v alpskih deželah sneg. Iz Ljubljane je po cesti približno 1500 km do Calabrie, kjer vas čaka le še kratka vožnja s trajektom do Messine na otoku. Seveda pa obstajajo krajše cestne variante v kombinacijo s trajekti, ena od najprimernejših je verjetno preko Livorna, ki jo uporabljajo tudi obiskovalci Sardinije.
Kar se tiče skale na Siciliji, boste našli različne tipe, največ pa je seveda apnenca. Smeri so večinoma odlično opremljene s svedrovci, težavnost smeri pa je odvisna od tipa plezališča. Največ smeri je težavnosti med 6a in 7a, najdemo pa lahko tudi nekaj težjih smeri, trenutno najtežja se nahaja v Cavadonni blizu Siracuse in je ocenjena z 8b. Sicer pa lahko najdemo še kar precej smeri težavnosti med 7c in 8a+. Najdaljša v vodniku opisana smer se nahaja v Monte Monaco na rtu San Vito, dolga je 400 m – Orient express (6c+). Največ smeri je na področju Palerma, vodilno plezališče je Valdesi, kjer je skoraj 100 smeri do težavnosti 8a in boste obenem uživali v pogledu na bližnjo morsko obalo. Nekaj manj jih je v Lo Schiavo skoraj povsem v Palermu in v Bauso Rosso 15 km stran. Vsekakor bodo ljubitelji plezanja našli v vodniku za »Sončne stene« - Di Roccia di Sole, veliko zanimivega, če pa to združite s spoznavanjem kulture in zgodovine Sicilije, sta vam dala avtorja vodnika odlično idejo za plezalske počitnice.
Boris Strmšek