Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najbolj zaželene med gorami

Večer, 29.01.2004, NGiL - Dario Svetej: Julijske Alpe v očeh Britancev - Odkar z londonskega letališča Stansted v Celovec vsak dan letijo Rynaairova letala, so Julijci Britancem dostopni hitro in poceni

Julijske Alpe v očeh Britancev

Najbolj zaželene med gorami

Odkar z londonskega letališča Stansted v Celovec vsak dan letijo Rynaairova letala, so Julijci Britancem dostopni hitro in poceni

Med bogastvi, ki jih premoremo Slovenci, slovijo naše gore in neokrnjena narava daleč naokoli. Kljub temu mnogi menijo, da tega ne znamo dovolj ceniti, kaj šele promovirati. Tudi specializiranih revij, v katerih bi se bralec iz prve roke lahko poučil o domačih in tujih gorskih poteh in domovih ter se mimogrede informiral o kakovostni opremi za pohodništvo in alpinizem, v "deželi planincev" močno primanjkuje. In medtem ko smo se slovenski ljubitelji gora in pohodništva tudi zaradi tega velikokrat prisiljeni ozirati drugam, se svetovljanske oči tujcev že dolgo obračajo k nam. Britanska TGO, ena številnih evropskih revij, pri kateri se ukvarjajo z omenjenimi dejavnostmi, se je v predzadnji številki tako med drugim razpisala o slovenskem delu Julijskih Alp. In kako jih vidijo Britanci - natančneje, kako jih vidi Stephen Goodwin?

"Triglav (2863 m), najvišji vrh Julijskih Alp, je totem za žepno nacijo, ki šteje dva milijona ljudi," v uvodu svojega prispevka zapiše Goodwin in pojasni, da ob lepem vremenu na njem naenkrat stoji tudi do 700 ljudi. Čeprav je slovenski del Julijcev najbolje obiskan, daje videz divjine, piše nad njimi očarani Britanec in jih opisuje kot kraj s soncem obsijanih vrhov, ki se dvigajo nad apnenčastim platojem, posejanim z alpskim rastjem. Da so ob vznožju vrhov mogočni gozdovi in da je skoraj ves del vzhodnih Julijcev na območju Triglavskega narodnega parka (83.807 hektarjev), je za britanske bralce gotovo koristen podatek, še bolj pa najbrž njegova ugotovitev, da se Julijci lahko pohvalijo z dobro mrežo planinskih domov (koč), kar jih uvršča med idealne kraje za večdnevne pohodniške ture. Tudi varovanih poti in takih za najzahtevnejše hribolazce je tukaj obilo, bližina Jadranskega morja pa naj bi na splošno pomenila boljše vreme kot drugod v Alpah.

"Presenetljivo je, da britanski pohodniki in hribolazci tako malo obiskujejo Julijske Alpe," zapiše Goodwin ter ob naštevanju njihovih lepot in prednosti zavrne tudi napačne predstave nekaterih Britancev, ki menijo, da gre za območje, ki se je pogreznilo v krvavi kaos razpadle Jugoslavije. Slovenijo označi za deželo, ki je etnično homogena že leta 1991 dosegla neodvisnost in se bo kmalu pridružila Evropski uniji, ter kot "sproščeno izpeljanko svoje sosede Avstrije, s katero deli arhitekturno dediščino časov Avstro-ogrskega imperija".

In od kod Stephenu Goodwinu in ekipi revije TGO ideja za obisk slovenskega dela Julijskih Alp? Odgovor je preprost: odkar iz londonskega letališča Stansted v Celovec in nazaj vsakodnevno letijo Rynaairova letala, so Julijci za Britance dostopni hitro in poceni. Iz južne Avstrije je z železnico prav lahko priti do Jesenic, od tod pa z lokalnimi avtobusi do turističnih krajev in samega vznožja gora. Julijske Alpe, ki jih je sloviti britanski alpinist in raziskovalec Tom Longstaff (1875-964) nekoč označil za najbolj zaželene med vsemi gorami, so manj kot 80 kilometrov oddaljene od slovenskega glavnega mesta Ljubljane, kjer pristajajo letala rednih linij z britanskih letališč, z londonskega Stansteda pa v Celovec vsakodnevno letijo Rynaairova letala, piše Goodwin poudarjajoč, da iz Celovca obstajajo avtobusne in železniške povezave do Bleda, Bohinja in smučarskega središča Kranjske Gore. Redne avtobusne linije povezujejo kraje v severnem delu Julijcev, Bovec ima povezavo z Ljubljano in preko gorskega prelaza Vršič tudi s Kranjsko Goro.

Britanskim obiskovalcem teh krajev britanski pisec članka o Julijcih seveda ne pozabi opisati dveh znamenitosti, ki ju na Otoku marsikdo že dobro pozna: Bled in Bohinj. Bled opiše kot klasično jezersko kopališče in prostor za sprehajalce, Bohinj kot kraj za ljubitelje hribolazcev.

Čarobno srce Julijcev

Prav od tu (iz Ribčevega laza) je Goodwina peljala pot do koče na Vogarju (1054 m) in do koče na Planini pri jezeru, kjer je občudoval okoliške gozdove in bližnji vrh Pršivca ter užival v "vzdušju udobne enakosti". S simpatijami je namreč ugotavljal, da slovenski planinci ne zapravljamo denarja tako kot naši zahodni sosedje, saj nabito polna planinska koča na Planini pri jezeru v času njegovega obiska ni bila kraj najprestižnejših blagovnih znamk, zato pa toliko bolj prepotenih volnenih srajc. In piva, s katerim si je skoraj vsakdo gasil žejo ob svojem obroku. V Dolini sedmerih jezer, ki jo Goodwin imenuje "čarobno srce Julijcev" in opiše kot odlično izhodišče za odkrivanje bližnjih vrhov, je nato prešteval tamkajšnja jezera in se povzpel na Prehodavce. Veliko Špičje. Zelnarica, Plaske, Vogel in Kanjavec so nanj naredili velik vtis, prav tako pogled na dolino Trente in del italijanskih Julijcev v poznem popoldanskem soncu. Da se trume ljudi v poletnem času nad kočo pri Sedmerih jezerih močno razredčijo, je opazil tudi on. "Kot je videti, kraška tla posrkajo vodo in obiskovalce," zapiše, a svojim bralcem vseeno zaupa prijazno človečnost, ki je je bil s spremljevalci deležen nekega večera v koči na Prehodavcih. Koča, ki ima le 39 postelj, je tedaj sprejela več kot 100 ljudi, ki so se v upanju, da bodo lahko tam prespali, stiskali po klopeh, mizah in na tleh. Vse to je bilo sprejeto kot popolnoma vsakdanja stvar, s tovariškim humorjem in toleranco, poudari Britanec, ki bralcem od tod priporoča spust v Trento, vajenim kančka strahu in težavnosti pa vzpon na sam vrh Triglava.

Dario Svetej

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti