Gorenjski glas, 01.02.05 – Cveto Zaplotnik: 75-letni Alojz Kalan iz Zgornje Besnice
UPOKOJENCI
Lani petstokrat na Rovniku
75-letni Alojz Kalan iz Zgornje Besnice se je lani petstokrat povzpel na 706 metrov visoki Rovnik, za udeležbo na planinskih izletih in pohodih pa je prejel priznanja tudi v kranjskem društvu upokojencev.
Zgornja Besnica Alojz je zadovoljen, da po tem, kar je doživel v življenju, še vedno lahko hodi. Najprej je zbolel za hudo boleznijo, zatem je med obrezovanjem sadnega drevja padel z jablane na trde betonske tlakovce. Tri tedne je bil v nezavesti, precej časa je težko hodil ... "Hoja me je pozdravila," pravi in priznava, da mu vedno dobre "dene". Redno hodi na 706 metrov visoki bližnji hrib Rovnik. Predlani je bil na vrhu 382-krat, lani se je v knjigo vpisal petstokrat in za to na podelitvi rekreativnega društva Rokovnači prejel priznanje za tretje mesto. Ko smo ga v sredo obiskali v Besnici, je povedal, da se je že vrnil z Rovnika in da je bil to njegov štirideseti letošnji vzpon. Na Rovnik vodi šest poti. Alojz gre vedno po isti, krajši poti, hodi zmerno, za vzpon in povratek potrebuje približno eno uro časa, le redkokdaj koga sreča. Vrh je v gozdu, razgleda ni, je le knjiga, kamor se pohodniki vpisujejo.
Alojz se udeležuje tudi planinskih izletov in pohodov, ki jih organizirata Društvo upokojencev Kranj in sekcija za planinstvo pri športnem društvu Besnica. Ko razlaga, kje vse je bil lani s kranjskimi upokojenci, pokaže zajetno mapo, v kateri je polno vabil in obvestil o pohodih in planinskih turah. Ponosno pove, da se je oktobra lani pridružil tudi pohodnikom na poti okrog Ljubljane in zmogel petintrideset kilometrov oz. osem ur hoje. V akciji kranjskega društva upokojencev, ki vsako leto izbira športnike leta, je lani dobil srebrno kolajno, poleg tega pa še zlato za udeležbo na planinskih izletih in srebrno za sodelovanje na pohodih.
Alojz izhaja s kmetije v Zgornji Besnici. Ko je prišel od vojakov, je imel le dva razreda osnovne šole, nato je najprej končal osnovno šolo, potlej pa še srednjo in višjo. Vseskozi je delal v gradbeništvu, nazadnje v Gradbenem podjetju Grosuplje, kjer je bil tudi pomočnik glavnega direktorja. Upokojil se je pred šestnajstimi leti, 1987. leta se je iz Ljubljane preselil v Besnico, kjer zadnja štiri leta živi sam. Nima velikih želja, pravzaprav ima le eno: da bi bil še vsaj tako zdrav, kot je zdaj, in da bi še naprej lahko hodil naokrog.
Cveto Zaplotnik