Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Val Daone: Svetovno prvenstvo v lednem plezanju na nizki konstrukciji

ponedeljek, 31. januar 2005, ob 12:00, Branko Ivanek, ogledov: 1897

Po enoletnem premoru je Daone v Italiji zopet prizorišče veličastne prireditve, kakršnih v svetu lednega plezanja ni veliko. Otvoritev tekme je v stilu otvoritve olimpijad ...

Val Daone, Italija, 26. do 29. 01. 2005


Svetovno prvenstvo v lednem plezanju na nizki konstrukciji


Po enoletnem premoru je Daone v Italiji zopet prizorišče veličastne prireditve, kakršnih v svetu lednega plezanja ni veliko. Otvoritev tekme je v stilu otvoritve olimpijad in tako smo bili včeraj zvečer priča paradi, kjer so se v povorki vrstile vse mogoče in nemogoče uniforme, pleh muzike vseh vrst in svečana vrsta zastav vseh držav, ki se udeležujejo tega svetovnega prvenstva. Za tiste, ki tega ne sledijo ves čas naj povem, da je bilo prejšnji teden v Saas Feeju svetovno prvenstvo v kategoriji težavnost in hitrost, tukaj pa se dogaja sv.prvenstvo v kategoriji boulder podobno, kot je bila naša tekma v Solčavi.


Konstrukcija v Val Daoneju

Celotna povorka se je po cesti napotila v dolino, kjer stoji velikanski šotor in pred njim prireditveni prostor. Tam so smo se vsi zbrali za tablami z imeni držav, ki jih zastopamo, na odru pa so se vrstili govori vseh tistih, ki so omogočili prireditev. Sledil je blagoslov Bubujevih cepinov (kaj vse se bodo še spomnili) in prižiganje lednega ognja (olimpijski najbrz ni bil, čeprav je bil v olimpijskem stilu). V šotoru so pripravili brezplačno gostijo za 1000 ljudi (vsi športniki, osebje in prebivalci kraja), ki je nekoliko spominjala na bajke iz 1001 noči. Zelo podobna gostija s projekcijo filma o Cerro Torreju je bila tudi v soboto ob zaključku tekme.

Prvi dan je bil dan kvalifikacijskega tekmovanja na novi ledni konstrukciji, ki so jo tudi tokrat pripravili pod taktirko Maurizia Galla, ki je verjetno najboljši postavljalec lednih aren na svetu. Smeri so bile po zaslugi dobre konstrukcije odlične, pa tudi led je bil zelo dober, kar je posledica nove metode zaledenitve, ki jo je letos začel uporabljati Gallo.

Pravila so nekoliko prikrojili (kar zadnje leto zelo radi počnejo na vseh tekmah), vendar so bili tekmovalci o tem obveščeni pred tekmo. Edina sedaj uradno sprejeta novost je, da se ni dovoljeno z nogami obešati na cepine.
Zmagovalka Ines PapertSlovenijo je med tekmovalci tako tukaj kot prejšnji teden v Saas Feeju zastopal le Primož Hostnik, midva z Jasno pa sva bila edina neitalijanska sodnika. Primož je dobro opravil s tremi kar zelo navijaškimi smermi in se prebil med polfinaliste. Polfinane smeri so bile tako težke, da sem bil prepričan, da vseh treh ne bo nihče priplezal do vrha. Pri tem sem se krepko uštel, saj je polovica devetih finalistov trikrat videla vrh, preostali pa so se na eni smeri prevrnili na zadnjih "umetnjakih". Zdelo se mi je, da Primož nima dosti možnosti, pa sem se tudi tukaj uštel - plezal je odlično in zanesljivo in si na koncu priboril 13.mesto.

Finalni tek za devet fantov in šest deklet si je prišlo ogledat 3000 gledalcev, pod smermi pa se je trlo televizijcev in novinarjev. Glede na to, da se je v finale uvrstilo dosti italijanskih tekmovalcev (letos so po zaslugi serije tekem v It.pokalu zelo dobri) in da sva dve od treh prog sodila z Jasno sama sva z vso težo čutila pritisk sodniškega dela. Tudi organizatorji na čelu z Ricardom in Mauriziom so bili na trnih in napetost je popustila šele, ko so se prvi tekmovalciu zagnali v led. Borbenost tekmovalcev in tekmovalk in odlične proge so pripomogli, da je napetost popustila in da se mi je na koncu zdelo, da sva zelo priviligirana, da lahko najboljše na svetu opazujeva tako od blizu. Med dekleti je prevzela prepričljivo vodstvo Ines Papert, ki pleza tako dovršeno, da lahko rečemo, da bi morala plezati v svoji kategoriji. Lahko bi jo primerjal s Stenmarkoim iz mojih mladih dni...

Zmagovalec Harry BergerPri fantih se je najbolje (presenetljivo) uvrstil Južnotirolec (Italijan) Herbert Klammer, ki je za las premagal Harrya Bergerja. Končna odločitev je (po prikrojenih pravilih) padla na superfinalno smer, kjer sta se pomerila oba najboljša in obe najboljši. Ines Papert je po pričakovanjih prehitela Natalijo Koulikovo, na moški progi pa je Harry Berger dokazal, da je mojster nad mojstri in z nekaj akrobatskimi gibi preplezal zahtevno suho mesto, ki je zaustavilo Herberta. Tako je postal novi svetovni prvak v kategoriji boulder pred Herbertom, ki se je drugega mesta veselilk ravno tako, kot bi se prvega.

Sledila je podelitev nagrad in priznanj, častna salva "strelskega voda" in gašenje lednega ognja ter s tem zaključek iger. Po uradnem zaključku je sledila še gostija v šotoru ter glasba do jutra, ki pa se je naša ekipa žal ni udeležila, saj smo takrat že brzeli domov, da ne zamudimo tekme v Mežici.

Škoda je, da se tekme ni udeležilo več naših tekmovalcev, ker je bilo vzdušje enkratno, veličastnost prireditve pa je zasenčila celo tisto izpred dveh let.
Upamo lahko le, da se naslednje leto spet vidimo v Daoneju, da bo tam več naših vključno s kakšnim novinarjem ali celo TV ekipo in da bodo naju z Jasno še hoteli videti na sodniških "stolčkih".

Andrejček Pečjak

eXTReMe Tracker