Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Z družinami osvojimo Triglav

ponedeljek, 31. januar 2005, ob 05:05, Franci Savenc, ogledov: 3746

Nedelo, 30.01.05 – Helena Kocmur: Slovenci smo navdušeni hribolazci, zlasti pa velja, da ni pravi Slovenec, kdor ni osvojil Triglava

Z družinami osvojimo Triglav


Slovenci smo navdušeni hribolazci, zlasti pa velja, da ni pravi Slovenec, kdor ni osvojil Triglava. Iz tega prepričanja izvirajoče množično vzpenjanje na naš najvišji vrh prinaša zagotovo veliko dobrega, za tiste, ki ne vedo, v kaj se podajajo, in se na vzpon ne pripravijo dovolj temeljito, pa se utegne podvig celo nesrečno končati. Da bi čim več ljudi izšolali za varno hojo v hribe, so v društvu Gorska roža skupaj z alpinistom in pisateljem Urbanom Golobom pripravili program Z družinami osvojimo Triglav. Namenjen je zlasti družinam z otroki, starimi od 6 do 12 let.

Urban Golob razlaga, da bo projekt Z družinami na Triglav letos potekal prvič. Začel se bo februarja, ko bodo v Ljubljani pripravili predavanja o varni hoji, nabiranju kondicije, hribovski opremi, vremenu in prehrani. Ko se na Triglav podajajo družine z majhnimi otroki, morajo odrasli dobro vedeti, v kaj se podajajo in kako ob tem ravnati. Naučiti se morajo, kako se med seboj pravilno navežejo, saj je lahko napačna naveza zelo nevarna, pravi Golob.

Hkrati se bodo družine, ki se bodo prijavile na natečaj – optimalno število je okrog 10 družin – odpravile na prve krajše vzpone. Prve korake bodo novopečeni hribolazci naredili po ljubljanskem sredogorju, sledilo bo postopno stopnjevanje težavnosti vzponov. Predzadnji izlet načrtujejo na Storžič, od koder se odpira prekrasen razgled do Avstrije ter čez Ljubljansko kotlino na Brežiško. Za zaključno poslastico so pripravili dvo- ali celo tridnevni vzpon na Triglav. Tja se bodo povzpeli avgusta, ko je hoja v hribe najvarnejša in najlepša, najverjetneje z Rudnega Polja na Pokljuki. Za varnost bo poskrbljeno, pri vzponu bodo sodelovali gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Osnovno opremo, kot sta primerna obutev in obleka, naj si priskrbijo udeleženci tečaja sami, dodatno opremo, ki zagotavlja še večjo varnost (vrvi, na primer) bodo prinesli vodniki in inštruktorji.

Aljaž prelisičil Nemce


»Na vrhu bomo družinam zagotovo razložili, zakaj je Triglav simbol slovenstva. Ljudje tega sploh ne vedo več – najpomembneje se jim zdi, da gredo vsaj enkrat v življenju tja gor, kaj drugega jih ne zanima,« meni Golob. Tako večina ljudi niti ne ve, od kod izvira pregovorna zapoved, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav.

»V resnici ta pregovor izvira s konca 19. stoletja, ko se je v slovenskem prostoru, zlasti pa v gorah (Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah) vnela tekma med zavednimi Slovenci in Nemci, ki so upravno prevladovali na celotnem območju. Zelo pomembno je bilo, kdo je postavil kočo na višjo točko in kdo je vzdrževal več poti. Vse to jo je bilo prestižnega pomena, zlasti na Triglavu, najvišji gori na Slovenskem. Ravno Jakob Aljaž se je dobro znašel v razmerah, ko so imeli Nemci v rokah upravne zadeve – spred nosa jim je sunil vrh Triglava in kupil prostor, kjer je postavil Kredarico. Ta je prekašala do takrat najvišjo Dežmanovo (zdaj Staničevo) kočo. Pozneje je Aljaž postavil še kočo na Triglavu, ki se je s tem utrdil kot simbol slovenstva,« razlaga Golob.

Hribi – psihološka šola


In v čem je čar družinskega podajanja v hribe, nas je zanimalo. Med najpomembnejšimi dejavniki so posebne oblike povezovanja med družinskimi člani pa tudi med družinami, ki so zaradi trših in nevarnejših okoliščin prisiljene med seboj veliko bolj sodelovati kot sicer. V hribih se razvije zanimiva skupinska dinamika, pravi Golob. »Hitreje se pokaže značaj posameznika, ravno zaradi pestrosti stikov, ki jih je prisiljen navezovati z drugimi. To je tudi dobra psihološka šola.«

Na vprašanje, kako naj odrasli svoj naraščaj navdušimo za hojo v gore, pa nam naš sobesednik, ki je postal alpinist že v rani mladosti, ni ponudil nikakršne čarobne formule. Zagotovo je laže motivirati otroke, ki se veliko gibljejo v naravi, ki radi skačejo in hodijo na izlete, kot pa tiste, ki veliko presedijo pred računalnikom ali televizorjem. Tudi te je mogoče navdušiti, vendar z nekoliko več vztrajnosti in morda tako, da hojo v hribe pripravimo kot nekakšno zabavno igro. Zagotovo pa je nesmiselno v gore siliti otroke, ki imajo do tega močan odpor, saj od tega ni nikakršne koristi, kvečjemu škoda. V nasprotju z nekaterimi hribomrzneži si je Urban Golob, ki je z mamo, očetom in bratom od nekdaj hodil v hribe, že kot majhen fantič želel postati alpinist. Takrat ni še niti dobro vedel, kaj to pomeni. Njegovo srečevanje z gorami se je okrepilo po hudi bolezni – pri osmih letih je zbolel za rakom v ustih in po nekajletnem zdravljenju je moral nekaj narediti, da se je okrepil. Takrat sta se z očetom, ki je prav tako alpinist, prvič odpravila na plezalno turo.

»Hribi so mi bili že od nekdaj všeč, v njih pa dobil sem tudi občutek, da nekaj zmorem, da lahko zmagam,« je še dejal.

Helena Kocmur


Več informacij o projektu Z družinami na Triglav je na voljo na telefonu 031 360-134 (Tone Lamovšek) ali na spletnem naslovu [email protected]

eXTReMe Tracker