Slovenske novice, 22.01.05 - Boštjan Fon: Razstava z imenom Skrivnostne gore območje Alp
Tedenska tribuna
Zlatorog se druži z vilami in škrati
Gore so od nekdaj človeškemu rodu pomenile simbol med zemeljsko stvarnostjo in onstranstvom. Kot strma ločnica so se postavile med realnostjo in nepoznanim, še vedno so skoraj nekaj nadnaravnega. V vseh svetovnih gorstvih so doma legende o bogovih in junakih, mitoloških bitjih ter človeku. Alpe so bogat vir zgodovinskih pripovedk, pomešanih z lepoto narave.
Bovški pastirji so si iz roda v rod pripovedovali mit o Zlatorogu. Po njihovem mnenju sta bili dolina Zajézeram in skalovita Komna nekoč planinski raj, kjer so bivale bele žene. Varovale so cvetoče poljane neizmernega bogastva, kjer so se pasle bele koze. Zlatorog, krasen kozel z zlatimi rogovi, je bil njihov vodnik. Moč rogov je odklepala skriti zaklad pod Bogatinom, ki ga je čuval zmaj s stotero glavami. Pohlepni lovec, zaveden od ljubezni, si je zaželel neizmernih zakladov in je Zlatoroga ustrelil. Iz vsake kaplje krvi je pognala triglavska roža oziroma roža mogota. To je bila zel čudovite zdravilne moči. Zlatorog je pojedel njen list, na mah ozdravel in pahnil lovca v prepad. V svojem srdu je razril najlepše pašnike. Popotniki po tem koncu Alp ob pozornem opazovanju še danes vidijo v skalnih tleh odtise njegovih rogov. Užaloščene bele žene so z belimi kozami za zmeraj zapustile te kraje in planinski raj je po tistem okamnel.
»Razstava z imenom Skrivnostne gore zanimivo prikazuje območje Alp,« je po koncu dela s postavitvijo v galeriji kranjske mestne hiše dejal Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka: »Naš narodni park je član mreže Alpark, ki po podpisani konvenciji iz leta 1995 združuje narodne in regijske parke od Francije do Slovenije.«
Mrežo so ustanovili na pobudo ministrov za okolje Slovenije in Francije, pozneje so se ji pridružile še druge države. Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo je tako padla meja med različnimi narodi, ki živijo na območju Alp. »Mreža ima cilje povezovanja teh parkov, skupne raziskovalne in razvojne programe, skupno promocijo, informacijsko dejavnost in izobraževanje mladih. Leto 2002 je bilo leto gora in med vsemi svetovnimi organizacijami, ki so povezane z gorami, smo se pri mreži Alpark odločili za potujočo razstavo.
Gore niso samo lepa narava. V naših Alpah se skriva mnogo mitov in legend, ki povezujejo različne narode in njihove jezike. Legende in miti prikazujejo človekov spoštljiv odnos do narave. Tako se povezujeta narava in človeška kultura.« Ljudje, ki so živeli na območju Alp, so specifični, tako kot so po svoje specifični ljudje Mediterana, ne glede na versko, jezikovno ali narodnostno pripadnost. Če bi v ribiški čoln posadili Španca, Portugalca, Dalmatinca in Grka, bi stežka našli razliko, njihova identiteta je skupna. Tako je v Alpah. Med skalami so Slovenci, Italijani ali Francozi enaki. Gorjance teh dežel bi težko ločili. V tem je bogastvo Alp, kajti različne kulture se prek gora stapljajo in združujejo v celoto, ki je ne zmorejo ločiti še tako varovane meje. Namen razstave, ki potuje iz kraja v kraj, je prikazati večplastnost kultur ter hkrati enakovrednost jezikov. »Prav zaradi tega se na vseh panojih enakopravno pojavljajo slovenščina, nemščina, francoščina in italijanščina,« je povedal direktor Triglavskega parka: »Žal manjkajo morda še bolj značilni jeziki za območje Alp, to so retoromanski, furlanski in ladinski, morda tudi provansalski.«
Pred dvesto, tristo leti so divjale na območju Alp strašne vojne. Od spopada med Piemontom in Savojo ali Graubingenom in Tirolsko, v Švici so se spopadale med seboj vasi do najbolj krute epizode človeške zgodovine na območju alpskega sveta. Soška fronta med prvo svetovno vojno je streznila glave prebivalcev. Raztezala se je ravno tam, kjer je nekoč kraljeval Zlatorog. Nauka pripovedke, da lakomen človek zaradi lastnega koristoljubja prestopi mejo razuma, svetovni voditelji niso razumeli. Gorjanci teh krajev so spoznali zmoto. »Zdaj na območju vlada mirno sožitje in upam, da bo tako ostalo za vedno. Različni ljudje imajo v gorah isti cilj: doživeti naravo, se sprostiti in se duhovno obogatiti. Navezanost na gore je v ljudeh močna in upam, da bo prek te navezanosti nastalo še močnejše povezovanje med narodi,« je dodal Bizjak.
»Muzejska dejavnost v Kranju je dolga že prek petdeset let, v zadnjem letu pa se skoraj vsak teden zgodi kakšna novost,« je delovanje Gorenjskega muzeja Kranj razložila Jelena Justin, višja kustosinja, ki je o razstavi pripravila obilo uporabnega faktografskega gradiva. »Odpiramo nove razstave in izvajamo projekt Vitrina meseca, ki je ravno tako povezan z razstavo o legendah alpskega visokogorja, vendar drugače, muzejsko.«
Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki pomaga drugim muzejem na Gorenjskem, hkrati pa imajo sami tri dislocirane enote: muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Planšarski muzej v Stari Fužini in Oplenovo hišo pod Studorjem. Dobili so skrbništvo tudi nad Prešernovo hišo v Vrbi. Kustosinja je prepričana, da smo vsi skupaj odgovorni za ohranjanje bogate naravne in kulturne evropske krajine, ki je poroštvo za življenju prijazno prihodnost: »Razstava Skrivnostne gore je popotovanje po alpskih mitih, ki živijo v zavarovanih krajih in obiskovalcu ponujajo radosti in osebno zadovoljstvo. Lahko rečem, da je razstava mitična razsežnost naravne in kulturne krajine.«
Nastanek narodnih parkov je spodbudila neokrnjena in nedostopna narava z bogatim in pestrim rastlinskim in živalskim svetom, kjer je že stoletja navzoč tudi človek. Vsi smo slišali za Ötzija, ki so mu našteli 5300 let, prebitih v ledu. Ravno ta neokrnjenost in nedostopnost skupaj s strahospoštovanjem človeka do visokogorja so rodili alpske mite, to skrivnostno umetnost med naravo, kulturo in domišljijskim svetom človeka. V Alpah, ki so razpotegnjene od Francije, Liechtensteina, Švice, Italije, Avstrije do južne Nemčije ter Slovenije, je zavarovana ena četrtina ozemlja. To niso le zavarovana območja naravnega bogastva. Vsak ima v tem predelu pravico do lastnega kulturnega prostora, kjer se zbudi domišljija in kjer obstajajo legende. To so območja, ki pomenijo simbiozo med človekom, rastlinami in živalmi.
Boštjan Fon
