Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Z manj skrbi do užitka

četrtek, 27. januar 2005, ob 05:20, Franci Savenc, ogledov: 1569

Delo, 26.01.05 – Tanja Volarič: Za turno smuko lahko najamete tudi gorskega vodnika

Trip
Turizem, rekreacija in prosti čas

Za turno smuko lahko najamete tudi gorskega vodnika

Z manj skrbi do užitka


Glede na to, da Slovenci iz leta v leto odkrivamo nove športne izzive, je pravo čudo, kako majhno je naše splošno znanje in vedenje o turni smuki, sploh ker imamo zelo veliko naravnih »poligonov«. Večina bi nas verjetno kar odmahnila z roko, češ da zaradi pomanjkljivega znanja ne bomo nikoli tvegali, o usposobljenem spremljevalcu pa niti ne razmišljamo. Pa bi lahko. Pri Združenju gorskih vodnikov Slovenije lahko naštejemo vsaj 77 vodnikov iz vse Slovenije, s katerimi se tudi pozimi lahko dogovorimo za izlet v visokogorje: s smučmi ali brez njih. Najem spremljevalca torej, ki je v tujini dobro znan in razširjen. O turnem smučanju kot eni od oblik, ki jo ponujajo gorski vodniki, smo se tako pogovarjali z enim od njih: 34-letnim Petrom Benedikom.

Je turna smuka res privilegij usposobljene peščice ali lahko ob najemu vodnika postane dostopna širšemu krogu ljudi?
Odvisno. Ob rednem ukvarjanju s turno smuko potrebuješ svojo opremo in izkušnje, da popolnoma obvladaš gibanje po visokogorju. To dvoje torej izključuje turno smuko kot šport za širše množice. Najprej pa moraš imeti rad hribe, smučanje, naravo. A ob pomoči gorskih vodnikov postane ta oblika sproščanja dostopna vsem, ki bi se v gore podali s smučmi le nekajkrat na zimo, tako za užitek in brez natančnega poznavanja razmer. Težava ni niti oprema, saj si je mogoče po slovenskih trgovinah sposoditi vse razen pancerjev. Doma imam zato vedno dva para smuči, ki ju lahko posodim mojim strankam. Ko se navdušijo, pa tako kupijo svoje.

Kaj gorski vodnik sploh je? Spremljevalec, učitelj?
Poskrbimo za vse, kar se da. S stranko se pogovorimo o njenih željah in znanju ter nato določimo potek ture: od smeri, dolžine, zahtevnosti do trajanja. Ob prihodu na teren ocenimo razmere in lahko spremenimo načrt, če ne ustreza. Nekako smo družabniki na poti, pri čemer pa stalno poskušamo zagotoviti maksimalno varnost. Konec koncev se za pridobitev licence šolamo kar tri leta.

Kako dobro moramo smučati, da se lahko podamo na turno smuko?
Na položnejše terene se lahko podamo tudi z nekoliko slabšim znanjem. A zaradi različnih vrst snega se lahko hitro pojavi težava. Na tršem snegu pač smučaš kot na smučišču, na skorji, ki se predira, ali v celcu pa že potrebuješ več znanja. Poleg tega ne smemo biti povsem brez kondicije. Na turah se hodi najmanj dve uri navkreber, sledi pa še spust s smučmi, zato nam hoja ne sme pobrati vse energije.

Mar potrebujemo vso opremo tudi, če se odločimo za izlet z gorskim vodnikom?
Vedno nosim s sabo lopato, sondo in lavinsko žolno. Običajno ima precej opreme vodnik, čeprav je priporočljivo, da ima v večjih skupinah omenjene stvari več ljudi. Smuči s turnosmučarskim okovjem in »pse« si je mogoče sposoditi, vse drugo pa moraš že imeti doma v predalu: od očal, rokavic, kape, kombinezona …

Snežni plazovi so gotovo ena od zimskih nevarnosti v visokogorju, zaradi katerih mnogi raje ostanejo doma. Kako naj pravilno ocenimo razmere?
Kdor najame vodnika, je te nadloge razbremenjen. Zlato pravilo je, da se tri dni po sneženju ne hodi v gore, čeprav to ne drži stoodstotno. Pogosto nevarnost namreč traja dlje. Splošno je varneje na prisojnih pobočjih, kjer sonce prej predela sneg. Zdaj je že lažje, saj se da tudi na internetu dobiti osnovne podatke o stanju snežne odeje in stopnjah nevarnosti v visokogorju, kar pa seveda še zdaleč ne zadostuje. Pomembno je vso zimo spremljati vreme. Če na poti še podvomiš o strukturi snežne odeje, se ustaviš in narediš njen prerez.

Sneg ima (ne)lepo lastnost, da pokrije pomanjkljivosti v naravi. Kako veste, kakšne pasti se skrivajo pod snežno odejo?
Manjše kraške vrtače, kakršnih je polno v našem visokogorju, navadno ne pomenijo težav, saj veter vanje običajno napiha sneg in se nam zato ne more vdreti. Vseeno je dobro vedeti, kje so. Je pa seveda zelo pomembno, da poznamo strukturo terena, po katerem smučamo, in tako lahko ocenimo nevarnost plazov. Sam sem denimo včasih v visokogorju preživel do sto dni na leto, zdaj jih okoli 50. Če je teren poleti posut z do poldrugi meter visokim rušjem, vmes pa so balvani, je precej manj nevarnosti. Sploh če balvani pozimi še gledajo iz snega, sicer raje naredimo prerez. Na travnatem terenu se ob metru snega lahko že ob odjugi odpeljemo po pobočju.

Že nekaj časa organizirate tudi začetne tečaje turnega smučanja. S kakšnim znanjem se na koncu ponaša tečajnik?
Dobi osnovni vpogled v to, kaj je turna smuka, kako se uporablja oprema, kako se giblje s smučmi po terenu, kako se dela zavoje in kakšen ritem hoje je najboljši. Seznani se tudi z osnovnimi prvinami smučanja v celem snegu. Ponavadi najprej organiziram večer, med katerim se pogovorimo o opremi, morda celo skočimo v kakšno trgovino. Potem med vikendom sledi krajša tura, med katero tečajniki preizkusijo opremo, svojo pripravljenost in znanje smučanja. Teden pozneje gremo za dva dni v visokogorje, prehodimo pa tja do 1000 m višinske razlike.

In kakšne so možnosti za turno smuko v Sloveniji? Knjižica Turno-smučarski vodnik ponuja denimo široko paleto različnih »poligonov«.
V njej so naštete naše najbolj priljubljene ture. Res jih imamo precej, a v primerjavi s sosednjo Avstrijo mnogo več zahtevnejših. Pri nas moraš avtomobil pustiti tako rekoč v dolini, pobočja so v povprečju bolj strma, tudi precej več grap je. V Avstriji pa je veliko kopastih hribov s širokimi pobočji, kar je za začetnike precej bolje. Lažji tereni pri nas so recimo na Pokljuki, Debeli peči, na Komni, Dovški babi. Pri tem seveda mislim na idealne vremenske in snežne razmere, saj lahko tudi najlažje turne smuke postanejo neprijetne, če se razmere spremenijo.

Tanja Volarič

eXTReMe Tracker