Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorniška popotnica 18.01.05

(2466);
(2417);
(2386);
(2331);
(2286);
(2248);
(2197);
(2156);
(2058);
(2031);
(1912);
(1836);
(1788);
(1752);
(1701);
(1658);
(1607);
(1552);
(1512);
(1469);
(1398);
(1196);
(1151);
(1053);
(1009);
(972);
(920);
(879);
(798);
(763);

torek, 18. januar 2005, ob 15:30, Miha Pavšek, ogledov: 1255

Radio Dur - Miha Pavšek: Smo že ali pa šele na polovici meteorološke zime, odvisno od tega ali ste njeni ljubitelji ali pač ne! In prav danes naj bi se nam tudi v nižinah zgodil sneg! Sicer pa ni za bele radosti nikoli prepozno, da le pridejo!

Gorniška popotnica

Priznajte, tudi tisti, ki ne marate snega in vsega, kar je povezano z belim pregrinjalom narave, da je sneženje vendarle nekaj enkratnega? Če ne drugega zato, ker je njegovo pojavljanje vse bolj redko. Nedvomno je to eden tistih dogodkov, ko se pokrajina skoraj hipoma spremeni. In ne samo njena podoba, sprememba je tudi zvočne narave. Zvočno valovanje, ki zadane ob površino snežne odeje se na njej deloma odbije, deloma lomi ali pa se po snegu širi dalje. Debelejša kot je snežna odeja, tišja je pokrajina. Najboljši naravni dušilec zvoka pa so različne plasti snega, ki sestavljajo snežno odejo. Kadar se mora zvok prebijati skozi različno debele in goste plasti, se namreč zvočno valovanje lomi.

Spremembe snežne odeje na zelo kratke razdalje so tako na površini kot tudi pri njeni navpični zgradbi oziroma posameznih plasteh. Če hočemo natančneje pogledati v drobovje snežne odeje moramo narediti njen prerez in si po izrezu snežne »pite« ogledati, kaj se skriva za njo . Je že res, da so na površini snežne odeje najlepši kristali tako imenovanega površinskega sreža, katerih razsežnosti so največje (pri nas do okrog pet centimetrov) prav po strupeno mrzlih, jasnih in mirnih nočeh, kakršne smo imeli minule dni. Kadar pa se lotimo kopanja prereza snežne odeje prihajamo nevede tudi na področje zgodovine. Pogled na snežno odejo od strani nam namreč razkrije »zgodovino« minule zime oziroma njenega dela, če je ta še vteku. Sicer sorazmerno kratko, staro nekaj tednov ali mescev, pa vendarle. Prerez in pregled snežne odeje je priložnost za učno uro o povezanosti pokrajinskih sestavin kot so podnebje oziroma vreme, oblike površja, prst in rastje in nenazadnje tudi človek.

Za prerez snežne odeje ne potrebujemo prav veliko orodja, manjšo lopato, kakšno povečevalno steklo, smučarske palice, pisalo in seveda svoje roke. Z lopato odkopljemo v navpični smeri vsaj meter široko in po možnosti enako globoko čelno stranico. Nato jo z roko očistimo in zgladimo ter si ogledamo skupno višino snežne odeje in višino ter in trdnost vsake izmed njenih sestavnih plasti. Pri ugotavljanju trdnosti si pomagamo s preprosto petstopenjsko trdnostno lestvico (1. stopnja?pest, štirje prsti, en prst, pisalo in 5., najtrša stopnja-noževa konica). Pri tem gremo s prstom ali čem bolj trdnim (konica smučarske palice) od vrhnje plasti navzdol. Zanimive so sosednje plasti različne trdnosti, predvsem tiste, pri katerih je razlika v okviru trdnostne lestvice dve ali več stopenj. Snežne kristale lahko opazujemo le pri vrhnji plasti in v zelo rahlih plasteh, to je tistih, v katere brez težav prodremo s pestjo. Če malce popraskamo s kakšnim ploščatim in ohlajenim ter temnim predmetom, si lahko s pomočjo povečevalnega stekla ogledamo velikost in obliko snežnih kristalov. V spodnjih, starejših snežnih plasteh imamo opravka z zrnci premera do nekaj milimetrov.

Starejša kot je plast snega večja in bolj okrogla so snežna zrna in obratno. Spomladi si lahko ogledujemo plasti snežne odeje, iz katerih kaplja oziroma curlja voda, kadar stiskamo sneg v kepo. Zanimive so tudi morebitne trše plasti ali celo ledena plast v snežni odeji in plasti tik nad njo. Prav lepo pa je moč prepoznati tudi plasti babjega pšena, sodre in še posebno globinskega sreža. Povsod lahko opazujemo, če so se snežna zrna med seboj že sprijela in na ta način trdneje povezala, tu in tam pa najdemo v snežni odeji tudi zračne žepe, posledico mehanskih in toplotnih procesov. Naslednji korak po pregledu prereza snežne odeje pa je preizkus stabilnosti njenih plasti oziroma ocena verjetnosti za nastanek snežnih plazov - o tem pa v eni od prihodnjih popotnic. Zdaj pa le še počakamo na jutrišnjo belino, morda bo izginila že v naslednjih dneh ali pa bo vztrajala še vse do njenega koledarskega konca na začetku zadnje dekade v marcu. Pa nikar brez rokavic in šala, da vas ne bo zazeblo še preden boste pritrdili snežakov nos!!

Gorniški pozdrav, Miha

eXTReMe Tracker