Razstava zavarovanih območij v Alpah
SKRIVNOSTNE GORE
Razstava zavarovanih območij v Alpah
Gore so bile vedno simbol med zemeljsko stvarnostjo in onstranstvom, med realnostjo in imaginarnostjo; skoraj nekaj nadnaravnega.
Visokogorje je sveti kraj; alpinizem pa poseg v sveti kraj in zmaga nad samim seboj.
V vseh svetovnih gorstvih so doma legende o bogovih in junakih, mitoloških bitjih, ki govorijo o nastanku in koncu sveta.
Alpe so že od nekdaj naseljevali ljudje različnih jezikov in kultur. Raznolikost je tudi čutiti v mitih o gorah, skupano pa jim je, da nas opozarjajo, da kakršenkoli poseg človeka v gorski svet ruši naravno ravnovesje.
Namen razstave: vsi skupaj smo odgovorni za ohranjanje bogate naravne in kulturne evropske krajine kot za življenje prijazno prihodnost – načelo soodgovornosti in načelo trajnega sodelovanja.
Razstava je popotovanje po alpskih mitih, ki so "živi" v zavarovanih krajih, ki obiskovalcu nudijo radosti in osebno zadovoljstvo. Lahko rečemo, da je razstava mitična razsežnost naravne in kulturne krajine.
Nastanek narodnih parkov je spodbudila neokrnjena in nedostopna narava z bogatim in pestrim rastlinskim in živalskim svetom, kjer je že stoletja prisoten tudi človek (Ötzi – 5300 let). Ravno ta neokrnjenost in nedostopnost, ter strahospoštovanje človeka do visokogorja je rodila alpske mite, to skrivnostno umetnost med naravo, kulturo in domišljijskim svetom človeka, ki je ljudi od nekdaj in še vedno privlačevala.
Zavarovana območja so območja varovanja naravnega in kulturnega bogastva, prostor, kjer ima mesto domišljija, kjer obstajajo legende. To so območja, ki predstavljajo simbiozo med razvojem človeka ter zavarovanimi rastlinami in živalimi.
V Alpah, ki so razpotegnjene od Francije, Liechtensteina, Švice, Italije, Avstrije, južne Nemčije ter Slovenije, je zavarovana ena četrina ozemlja.
1. alpski narodni park je bil ustanovljen v Švici leta 1914. Leta 1922 so v Italiji ustanovili Narodni park Gran Paradiso, kjer so zaščitili zadnje večje trope kozorogov v Alpah in še danes je ta park genetska banka za kozoroge.
V Sloveniji leta 1924 ustanovijo t.i. Alpski varstveni park, ki je bil predhodnik Triglavskega narodnega parka, ki je bil dejansko ustanovljen leta 1961, v sedanjem obsegu pa leta 1981. Največ parkov je bilo ustanovljenih v "60 letih, vsekakor pa so se parki ustanavljali skozi celotno 2. polovico 20. stoletja. Nazadnje so bili ustanovljeni regijski parki v francoskih Alpah, ter biosferna območja v nekaterih alpskih državah.
Zavarovana področja Alp
NARODNI PARK BERCHTESGADEN
Krajina skrivnostnih lepot iz katere se dviguje gora Watzmann, ki je prežeta s številnimi pripovedkami. Prvi, ki je dosegel njen vrh, je bil Slovenec
Valentin Stanič, leta 1800. Neokrnjena pokrajina, polna potočkov in jezer – mdr. tudi Königsee. Pozimi se slapovi spremenijo v bizarne ledene podobe. To je domovina planik, encijanov in rododendronov...kozorog in svizcev.
SAVOJSKI NARAVNI REZERVAT – MONT BLANC
Do 18. stoletja so bili prebivalci v tem delu Francije prepričani, da je gora na Zemlji delo skrivnostnih sil; Mont Blanc se je zato imenoval tudi Prekleta gora. Savojski naravni rezervat pokriva 20.000 ha, masiv Mont Blanca pa 26.000 ha.
NARAVNI PARKI JUŽNE TIROLSKE
Na južnem Tirolskem je 7 narodnih parkov. Znani so čisto vsi, najbolj pa verjetno Sextner Dolomiten, kjer se k nebu vzpenjajo fantastične Tri Cine. Tukaj se je pisala zgodovina svetovnega alpinizma.
Eni parki so značilni po ledenikih, drugi po fosilih (gore so okamenele živali ali njihovi okameneli vitalni organi), tretji po živalih in rastlinah. Naravni park Texel Gruppe, kjer obiskovalec lahko občuduje ostre, strme vrhove, ledeniške planote, je bil leta 1991 odkrit ledeniški mož Ötzi, ki je bil star 5300 let.
REVARD
Leta 1880 so na višini 1526 metrov, zgradili klimatsko zdravilišče, do katerega je obiskovalca v dobri uri pripeljala zobata železnica.
Turizem se je pospešeno razvijal, in za leto 1924 so bile načrtovane celo 1. zimske olimpijske igre. Danes se da na to višino pripeljati z avtom in občudovati izjemen pogled na Alpe. Smučarsko središče.
NARODNI PARK HOHE TAUREN
Na 1800 km2 je eden največjih parkov v Evropi. Sestavljajo ga trije deli:
1. koroški (l. 1981)
2. salzburški (l. 1984)
3. tirolski (l. 1991)
Predstavlja ravnovesje med varstvom naravnega in neokrnjenega okolja ter ohranjanjem živahnega kulturnega območja, ki odraža resničnostni mit o HOMO ALPINUS. Na razstavi je predstavljen kot prava Noetova barka, saj nudi dom in zatočišče na tisoče živalskim in rastlinskim vrstam. Imenujejo ga tudi OAZA MIRU.
NARODNI PARK LES ECRINS
Njegovi značilnosti sta kamen in led. Legenda o prvem vzponu na vrh Meiji, ki ga je po grebenu opravil Pierre Gaspard 16. avgusta 1877. Zapis je poln simbolike in čustvovanja – drzni vzpon in želja po zmagi....ter obenem želja po pustolovščini in svobodi.
LA CHARTREUSE
Ustanovljen kot duhovno in samostansko središče. Park nudi dve različni krajinski podobi: kamnito in z gostim gozdom, ki nudi kakovosten les, poraščeno visokogorje; na drugi strani pa dolina, z urbaniziranimi vasmi in industrijskimi mesti. Grenoble.
STELVIO
Ko se je nadvojvoda Janez odpravil na Tirolsko in si ogledal izvir Adiže, je bil zanj Ortler najvišja gora Tirolske. Organiziral je vzpon nanjo, a je vse skupaj spodletelo. Spodletelo je celo 6x. Pomoč je ponudil Josef Pichler, ki se je odločil za vzpon čez zadnjo steno. Po osmih urah je bil na vrhu 3905 metrov visokega Ortlerja. Mraz in močan veter sta povzročila ozebline na njegovih okončinah. Znane so besede po prihodu v dolino: "Vaše veličanstvo, uresničili smo junaško dejanje!"
LA VANOISE
Skrivnostna gora, ki je navdihovala ljudi, da so se rodile številne legende:
- kozorog - simbol številnih kreposti
- orel in brkati ser – ugrabitelja novorojenčkov
- volk – legenda o volkodlaku
Gora naj bi bila tudi zavetišče za hudičeva bitja:
- Foulat – hudoben gorski škrat
- Vibra – strahzbujajoča fantastična kača
Pod goro je bil najden vtis človeških nog v kamnu (obdobje neolitika), ki kažejo v smeri gore. Dejstvo, ki še ni razvozlano. Ena od možnosti je tudi ta, da je bila gora obredne narave.
ENTLEBUCH
Park je Unesco leta 2001 uvrstil v mrežo biosfernih območij. Odlikujejo ga močvirnata in kraška področja ter travniki z rastlinjem in živalmi.
MONTE VISO
Park je trdnjava alpskega provansalskega jezika. Živalstvo, geologija, rastlinstvo, avtohtoni jezik, tradicionalne dejavnosti. Endemične rastline.
NARAVNI PARKI V TRENTINU
Največji je Adamello – Brenta, kjer se bohotijo visoki Dolomiti....od živali pa prevladujeta dve vrsti: orli in rjavi medvedi, ki so bili naseljeni na to območjo s projektom Ursus.
Najbolj raznolik pa je Paneveggio – Pale di San Marino. V gozdnatem Paneveggio prevladuje smreka, kar govori v prid prijazni uporabi naravnih virov. Obenem se gozd imenuje tudi Gozd violin, saj naj bi sem hodil sam Stradivari in izbral najbolj trpežne smreke iz katerih je izdelal svoje neprecenljive violine.
Obstaja pa tudi legenda Anguanah – o divjih, lepih mladih dekletih, ki so skupaj z vidrami prebivale v vodi in marskikateremu mlademu fantu ukradle srce.
Od živali prevladujejo: jeleni, gamsi, srne in kozorogi.
ŠVICARSKI NARODNI PARK
V švicarskih parkih ne živijo le jeleni, svizci in brkati seri, temveč tudi zmaji, škrati in vile. Ti omenjeni mitološki liki krasijo tudi pročelja hiš v Engadinu in Val Münsterju.
Ustanovljen je bil leta 1914 kot prvi naravni park v alpskem svetu. Od ostalih se loči po tem, da niso zavarovane le rastline in živali, temveč tudi vsi življenjski procesi, kar pomeni, da je park prepuščen samemu sebi in se spreminja nazaj v divjino. Hkrati pa tudi mitološka bitja živijo naprej...dobre vile npr. pomagajo kjerkoli, ne prenesejo pa človeške pogoltnosti in lakomnosti.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Med številnimi legendami o Triglavu je najbolj znano tista o Zlatorogu, o skrivnostnem belem kozlu z zlatimi rogovi. Visoko v gorah pod Triglavom je imel čudežen vrt sredi bujnih gozdov, skupaj z belimi ženami pa je varoval neprecenljiv in prepovedan skrit zaklad. Prišel je pohlepen lovec, ki je hotel zaklad. Ustrelil je Zlatoroga, ki pa je bil nesmrten (kaplje krvi – rdeča Triglavska roža oz. Roža Mogota), a pogubil je sebe in gorski paradiž spremenil v kamnito puščavo.
Moto pravljice: Lakomen človek zaradi lastnega koristoljubja in lakomnosti prestopi mejo razuma, in brezvestno podre naravno ravnotežje, ki ga pogubi. Za kazen mora umreti, a narava si opomore in živi naprej.