Delo, 12.01.05 – Drago Kralj: Od Mihaelovega Vrha pri Doberdobu do Martinovega Zazida nad Hrastovljami se kaže na morsko stran strm, skalnat in prepaden rob Krasa
Pozimi čez kraški rob
Od Mihaelovega Vrha pri Doberdobu do Martinovega Zazida nad Hrastovljami se kaže na morsko stran strm, skalnat in prepaden rob Krasa. Najbolj izrazit in slikovit je kraški rob nad Ospom (60 m), Rižano (70 m), Črnim Kalom (269 m), Podpečjo (305 m) in Hrastovljami (164 m). Nad strehami teh vasi se dvigajo strmine in ostenja v višine med 450 in 650 metri. Rob je krajinska meja in tudi ostra meja podnebja in rastlinja.
Kraški rob je velika nadloga! Vsem prometnicam – stezam, potem in cestam ter avtocesti in železnici – je bil nekoč težko premagljiva, zdaj pa vsaj neprijetna ovira; zahteva klance in ovinke, viadukte in predore.
Kraški rob je velika lepota, širno razgledišče, prelestno rastišče, pribežališče krilatcev in mirno zavetje pred trumami in hrupom. Kraški rob se ponuja kot izletišče tudi pozimi, če le ni – po naključju – napoti kak kratki sneg ali pa za kanček prezoprna burja. Pozimi so razgledi s kraškega roba najbolj prozorni in jasni.
Kje in kako tja? S kolesom, motorjem ali avtom (ne preveč pritlehnim!), na primer, iz Črnotič (389 m), vasice, ki je komaj pet kilometrov od avtocestnega priključka Kastelec. Povsem uporabna makadamska cestica, malo boljši kolovoz, smukne iz vasi pod železniško progo in je po dobrem kilometru na kraškem robu. Od tod lahko, preden nadaljujete vožnjo, zakoračite po grebenski robni stezi kake pol kilometra in potem morda – še prav toliko – do Gradišča (467 m) s slikovito srednjeveško cerkvico Marije Snežne med ilirskimi okopi. Pot je prav planinska, skalovita ter tu in tam presekana s strelskimi jarki s konca druge svetovne vojne. Otroke držite za roko!
Potem naprej po idiličnih kraških terasah, pod navpičnimi »gradovi« roba, dokler ne dosežete vasice Podpeč (305 m), kjer je kraška pustolovščina že za vami. Kamnito naselje je dobesedno vkovano v skalovito steno. Nad strehami na navpičnici straži davni stolp. Spominja se trdih mejnih bojev med Avstrijci in Benečani; dosegljiv je po strmi poti. V vasi ni gostilne, je pa imenitna izvirna voda. Pri prvi hiši, ob vstopu zviška v kraj, boste morda še dobili kak kozarec podpeške malvazije. Potrkajte!
Iz Podpeči se lahko peljete štiri kilometre po dobri cesti in izjemno zanimivi krajini do Zanigrada; potrkajte pri hiši, ki ima največ cvetja, dobro vince je tam doma. Iz Podpeči se peljete skozi Bezovico dol v Hrastovlje, ki je znano in preznano zaradi slovite freske Mrtvaški ples. Pod njim v vasi sta gostišči: vzorna Srečkova turistična kmetija Škrgat (041-768-763), ki je odprta le ob koncu tedna (za skupine tudi sicer), ter gostilna Švab (041-688-156), ki je zaprta na začetku tedna; zadnja slovi po domiselnih jedeh, ki jih pripravlja sam šef Kristijan.
Najbolje je, če si izleta na kraški rob ne obremenite z nobenim lastnim vozilom. Vsak dan ob 6. uri odpelje iz Ljubljane koprski vlak, ki vas bo pripeljal v Črnotiče. Vsak dan ob 19.13 pa odpelje iz Kopra ljubljanski vlak, ki ga boste lahko prestregli v Hrastovljah. Prav vam bosta prišla zemljevida: izletniški Primorje in Kras ter planinski Slovenska Istra.
Drago Kralj