Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

SVL 2: gore, gorovja izven Evrope

ponedeljek, 10. januar 2005, ob 05:51, Franci Savenc, ogledov: 6894

Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0: izbor planinskih člankov: gore, gorovja izven Evrope

To je le izbor vsebinsko najbolj planinskih člankov. Žal pa poobjava ne ponazarja v celoti oblikovnih podrobnosti knjižne izdaje, naš zapis je neokoliko poenostavljen, manjkajo določeni znaki izgovora... vsebinsko pa naj bi bil identičen, manjka le nekaj ilustracij; podčrtana gesla imajo samostojne članke. Zaradi obsežnosti pa smo vsebino razdelili na tri dele: osebe in pomi ter gore in gorovja, evropska ločeno od ostalih.


 

Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0

 

Gore, gorovja izven Evrope


Hidden Peak [híden pík] Eden od vrhov gorske skupine Gašerbrum, im. tudi Gašerbrum I.

 

Himalája Najvišje in najmogočnejše gorstvo na svetu, med Indijsko podcelino na j. in Tibetanskim višavjem na s.; pomembna klimatska in kult. ločnica med monsunsko in gosto poseljeno Južno Azijo ter polpuščavsko, redko poseljeno Srednjo Azijo. Prek 2400 km dolgo in 150–300 km široko gorstvo, sestavljeno iz več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin ter medgorskih kotlin, sega od prebojne doline Inda na s.z. do prebojne doline Bramaputre na v. Na j. strani se nad vlažno ravnino (Tarai) dviga do 1500 m visoko predgorje iz miocenskih in pliocenskih rečnih naplavin (mdr. hribovji Siwalik in Churia). Severneje do 2700 m visoki gorski hrbti Srednje H. (mdr. gorovje Mahabharat). Na s. Velika H. z množico zaledenelih vrhov, visokih nad 6000 m, in globoko zarezanimi gorskimi dolinami, zgrajena iz starih kristalinskih in sedimentnih kamnin (najvišji vrh Mount Everest, 8848 m). J. stran H. dobiva obilne monsunske padavine (močna erozija, bujno rastje), s. in s.z. deli izrazito sušni. Do 1500 m trop. rastje, 1500–3700 m gorski gozdovi (močno izkrčeni), nad njimi planinski pašniki ter nad 4800 m večni sneg in led.

Fotografija je s strani 43 in nad njo sta vidna še dela člankov; ob njenem desnem delu pa manjka: ob zgornjem robu napis Himalaja, ob spodnjem pa himalaizem: Pomembnejše slovebsnke odprave v Himalaji, str. 44.

Híndukuš Prek 700 km dolgo gorovje v Afganistanu in Pakistanu z najvišjim vrhom Tirich Mir (7708 m). Več vzporednih gorskih hrbtov, zgrajenih iz granita in gnajsa, vmes globoke gorske doline. Zaradi majhne množine padavin večinoma skromni pašniki in golo površje, v dolinah umetno namakana polja. Razvodje med sred. az. rekami (Amu Darja) in pritoki Inda. Edini prehod prek H. po cesti Kabul–Mazar-e Šarif skozi predor pod prelazom Salang (n. v. 3363 m).

Híngan (kit. Hinggan Ling) Dve gorovji v Mandžuriji na s. v. Kitajske: Veliki H., ok. 900 km dolgo gorovje, tektonsko razlomljen v. rob Mongol. planote nad Mandžurskim nižavjem (do 2029 m); Mali H., nizko gozdnato hribovje (do 782 m), med dolino Amurja na s. in Mandžurskim nižavjem na j.

Jannu [džánu] (Kumbakarna) Gora v Himalaji (7710 m); nekdaj simb. nedostopnosti. J. prvič preplezan 1962. T. Česen 1989 sam preplezal sred. del s. stene po novi smeri.

Júžne Álpe (angl. Southern Alps) Osrednji in najvišji del gorskega sveta na Južnem otoku, Nova Zelandija; najvišji vrh Mount Cook (3764 m). J. A. zgrajene iz metamorfnih kamnin, strmo se spuščajo proti z. obali (v j. delu globoko zajedeni fjordi), na v. prehajajo v nizko predgorje; močno poledenele; več nar. parkov, mdr. Mt. Cook in Westland.

K2 [ka dvá] (tudi Čogori, Dapsang, angl. Mount Godwin-Austen) Druga najvišja gora na svetu, v Karakorumu, na meji med Pakistanom in Kitajsko; 8611 m. Zaledenela gora na s. strani Baltorskega ledenika. Sedanje i. od 1856, ko K2 brit. geodet Henry H. Godwin Austen (1834–1923) od daleč izmeril kot 2. vrh v gorovju. Vrh prva dosegla it. odprava Achille Compagnoni in Lino Lacedelli 31. 7. 1954, slov. odprava Stipe Božić, C. Carsolio, V. Grošelj, Zvonko Požgaj 13. 6. 1993. T. Česen 1986 sam preplezal j. steno po novi smeri.

Kangčendzénga (Kangchendzönga, tudi Kangchenjunga) Gora v v. Himalaji, 3. najvišja na svetu; 8598 m. Mogočna gora na meji med Sikkimom (Indija) in Nepalom s številnimi grebeni in vrhovi, mdr. najvišji K. (8598 m), Sred. vrh (8482 m), J. vrh (8476 m) in Z. vrh (Yalung Kang, 8505 m); močno poledenela. Kot prva se na K. povzpela George Band in Joe Brown iz brit. alpinistične odprave pod vodstvom Roberta C. Evansa (25. 5. 1955). V 1. slov. odpravi na Jalung Kang 1985 opravila prvi pristop s severa T. Česen in B. Bergant; 1991 vrh K. dosegla Stipe Božić in V. Grošelj; A. Štremfelj in M. Prezelj 1991 v alpskem stilu preplezala novo smer po j.z. grebenu in dosegla J. vrh.

Karakórum Ok. 500 km dolgo gorovje v Srednji Aziji med Himalajo in Hindukušem; najvišji vrh K2 (8611 m). Več vzporednih gorskih hrbtov od s.z. proti j.v. iz gnajsa, kristalastih skrilavcev in apnenca. Višji deli močneje poledeneli kot Himalaja (mdr. 70 km dolg ledenik Siachen). Prek prelaza Khunjerab (4733 m) Karakorumska cesta Islamabad–Kashi (angl. K. Highway) po trasi nekdanje svilne poti.

Kordiljêre (špan. Cordilleras) Najdaljše gorstvo na svetu vzdolž z. obale Severne Amerike, Srednje Amerike in Južne Amerike, od Aljaske do Ognjene zemlje; ok. 17000 km, najvišji vrh Aconcagua (6960 m). V S. Am. K. sestavljene iz Pacifiškega gorovja in Skalnega gorovja ter vmesnih planot in medgorskih kotlin, v J. Am. Andi.

Kunlun Shan [kúnlun šán] Prek 2000 km dolgo gorovje na s. robu Tibetanskega višavja z najvišjim vrhom Muztag (7282 m). Sega od Pamirja na z. do doline Rumene reke na v. Večinoma puščavsko, v vršnih delih poledenelo gorovje, izrazita ločnica med kit. Sinkiangom in Tibetom; prek visokih prelazov 3 ceste v Tibet, mdr. glav. cesta Golmud–Lhasa.

Lhotse [lóce] Gora v sred. Himalaji, na meji med Nepalom in Kitajsko; 8516 m. Gora s 3 vrhovi j. od Mount Everesta, od katerega jo loči J. sedlo (7986 m); glav. vrh L. (8516 m), stranska Lhotse Tha (8426 m) in Lhotse Shar (8400 m). Prvi vzpon na glav. vrh 18. 5. 1956 uspel Fritzu Luchsingerju in Ernstu Reissu iz švic. odprave, 1. vzpon prek j. stene, ene najtežjih že preplezanih na svetu, opravila 1981 F. Knez in V. Matijevec, člana 8. jug. odprave pod vodstvom A. Kunaverja (prišla do ok. 8150 m). Prvi Slovenec na vrhu bil V. Grošelj 1989, 1. solo vzpon na vrh prek 3200 m visoke j. stene opravil T. Česen 1990.

Mahabhárat (angl. Mahabharat Range) Močno razčlenjeno, 900–2700 m visoko gorovje v Sred. Himalaji v Nepalu; predgorje Visoke Himalaje iz kristalinskih kamnin, razrezano z gorskimi rekami. Zaradi obilnih monsunskih padavin in izkrčenega gozda (gosto poseljeno) zelo močna erozija tal ter zem. plazovi.

Makalú (kit. Makalu Feng) Gora v sred. Himalaji, na meji med Nepalom in Kitajsko, j.v. od Mount Everesta; 8463 m. Obsežna gora z mogočno j. steno nad ledenikom Barun. Prvi vzpon na vrh uspel celotni fr. odpravi pod vodstvom Jeana Francoja (15.–17. 8. 1955). Slov. alpinisti iz 6. jug. odprave Makalu "75 6.–11. 10. 1975 dosegli vrh M. prek j. stene (S. Belak, Marjan Manfreda, Janko Ažman, N. Zaplotnik, V. Grošelj, Ivan Kotnik, Janez Dovžan); odpravo vodil A. Kunaver.

Manáslu (tudi Kutang) Gora v sred. Himalaji, v gorski skupini Gurkha Himal nad dolino Marsyandi, s.v. od Anapurne, Nepal; 8156 m. Kot prva na vrhu Japonec Toshio Imanishi in Šerpa Gyalzen Norbu 9. 5. 1956. Iz jug. odprave Manaslu "84 na vrhu Stipe Božić in V. Grošelj 4. 5. 1984.

Mount Everest [mónt éverest, tudi mánt éverest] (tibet. Chomolungma, kit. Qomolangma Feng, nepalsko Sagarmāthā) Najvišja gora na svetu, na meji med Nepalom in Kitajsko v sred. Himalaji; 8848 m. Na j. in j.z. globoka krnica Z. globel (angl. Western Cwm), ki se prek Ledenega slapu spušča proti ledeniku Khumbu, na s. in s.z. krnici ledenika Rongbuk. Glav. bazni tabor na ledeniku Khumbu (n. v. 5400 m). Gora im. po brit. geodetu Georgeu Everestu (1790–1866). Prva na vrhu novozelandski alpinist E. P. Hillary in Šerpa Tensing Norgay 29. 5. 1953; doslej bilo na vrhu nekaj sto alpinistov. Iz jug. odprave Everest ’79 (vodja Tone Škarja) dosegli vrh prek Z. grebena A. Štremfelj in N. Zaplotnik 13. 5. 1979 ter S. Belak, Stipe Božić in Šerpa Ang Phu 15. 5. 1979.

Mount Kenya [mánt kénja] (svahilijsko Kirinyaga, "Bela gora") Ugasli vulkan v sred. Keniji, Vzhodna Afrika, tik pod ekvatorjem, z najvišjim vrhom Batian (5199 m). V nižjih delih gozdovi (do 3200 m), nad 4600 m nekaj manjših ledenikov. Nar. park M. K. (715 km2) del svet. dediščine Unesca.

Nánga Párbat Gora v z. Himalaji, v pakist. delu pokrajine Jammu in Kašmir (8126 m). Najzahodnejši osemtisočak, 7000 m nad globoko zarezano dolino Inda, močno zaledenel. Prvi na vrhu N. P. Hermann Buhl iz nem.-avstr. odprave 3. 7. 1953; prva Slovenca Marija Frantar in Jože Rozman iz alpinistične odprave N. P. ’90 pod vodstvom Toneta Golnarja (31. 7. 1990).

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker