Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0: izbor planinskih člankov: gore, gorovja Evrope
To je le izbor vsebinsko najbolj planinskih člankov. Žal pa poobjava ne ponazarja v celoti oblikovnih podrobnosti knjižne izdaje, naš zapis je neokoliko poenostavljen, manjkajo določeni znaki izgovora... vsebinsko pa naj bi bil identičen, manjka le nekaj ilustracij; podčrtana gesla imajo samostojne članke. Zaradi obsežnosti pa smo vsebino razdelili na tri dele: osebe in pomi ter gore in gorovja, evropska ločeno od ostalih.
Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0
Gore, gorovja Evrope
Hochalmspitze [hóhalmšpice] Vrh v
Avstriji, v zvezni deželi
Koroški; najvišji vrh (3360 m) gorske skupine Ankogel v
Visokih Turah. Prvi vzpon opravil Paul Grohmann 1859; več planinskih koč.
Hrúšica Visoka dinarskokraška planota na Notranjskem (n. v. 900–1100 m); zgrajena iz krednih in jurskih apnencev. S strmim robom se spušča proti Planinskemu polju in Sp. Pivki, proti s.z. se nadaljuje v Trnovski gozd. Močno razčlenjeno kraško površje s kopastimi vrhovi (Streliški vrh 1265 m) neposeljeno in poraščeno z gozdom. Čez H. vodila pomembna rim. cesta iz It. v Panonijo (Ad Pirum).
Ídrijsko hribôvje Močno razčlenjena, težko prehodna pokrajina v Sloveniji, v porečju Idrijce, kjer ob rudniku živega srebra nastalo mesto Idrija. Globoko zarezane doline s strmimi pobočji, vmes široka slemena in manjše kraške planote (Šebreljska, Vojskarska planota). Prevladujejo triasni dolomiti in apnenci, v nižjih legah na površju tudi neprepustne kamnine. Redko poseljeno hribovje z malo prostora v dolinah, zaradi odmaknjenosti ga po 2. svet. vojni zajelo močno odseljevanje v dolino; nekdanje travnike in pašnike postopoma zarašča gozd.
Jálovec Vrh v Sloveniji, v z. delu Julijskih Alp (2645 m). Slikovit vrh s strmimi pobočji in stenami se dviga nad dolinami Tamar, Koritnica in Zadnja Trenta. Na J. vodi več plezalnih smeri.
Jávorniki Ok. 20 km dolgo in 5–15 km široko neposeljeno kraško hribovje v Sloveniji, Notranjska, med Cerkniškim poljem in Sp. Pivko, z najvišjim vrhom Veliki Javornik (1268 m). J. sestavljajo pretežno kredni apnenci, v njih močno zakraselo površje s kraškimi kotanjami in kopastimi vzpetinami (kras); brez površinskih voda, značilni širni jelovo-bukovi gozdovi.
Jelôvica Neposeljena gozdnata kraška planota v Sloveniji, v. Julijske Alpe, v n. v. od 1000 m na s. do 1400 m v j. delu (Partizanski vrh 1411 m). Na z. jo od Sp. Bohinjskih gora ločita zajedi Blatnega grabna in Mrzle doline, na s. sega do soteske ob Savi Bohinjki, na v. in j. se spušča s strmo stopnjo. Zgrajena večinoma iz triasnih apnencev in dolomitov, v j. delu zaplate kremenovega keratofirja. Visoki barji Ledine in Za blatom na mestu poznoglacialnih jezer. Na j. obsežni bukovi in smrekovi gozdovi.
Jezêrsko Gorska pokrajina v s. Sloveniji, na prehodu med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Obsega dolino ob Jezernici, pritoku Kokre, z manjšo razširitvijo ob vznožju prelaza Jezerski vrh, ledeniški dolini Ravenska kočna in Makekova kočna ter okoliško hribovje. Skozi J. pelje cesta Kr.–Železna Kapla. Na J. živinoreja (ovčereja), turizem in gozdarstvo. Do 1918 pripadalo Kor.
Júlijske Álpe (it. Alpi Giulie) Visokogorska alpska pokrajina v s.z. Sloveniji in s.v. Italiji. Na s. J. A. omejujeta Zgornjesavska dolina ob Savi Dolinki in Kanalska dolina ob Ziljici in Beli, na z. dolina Bele (it. Fella), na v. segajo do Ljubljanske kotline in na j. do Staroselskega podolja, doline ob srednjem toku Soče, Baške grape in Selške doline. Večinoma iz triasnega apnenca in dolomita, ledeniško preoblikovana. Po črti Kranj. Gora–dolina Pišnice–Vršič–Trenta–dolina Soče–Kobarid se delijo na v. in z. del. Vzhodne J. A. sestavlja 5 gorskih skupin: Triglavsko pogorje, gorski skupini Škrlatice in Razorja med Vršičem in dolino Vrat, kraška planota Komna, gorski niz Sp. Bohinjskih gora in gorska skupina Krna nad dolino Soče. V v. delu tudi gozdnate kraške planote Pokljuke, Jelovice in Mežakle. Zahodne J. A. sestavljajo gorske skupine Mangarta,Jalovca in Kanina, na it. strani Viša (Jöf Fuart) in Montaža (Jöf di Montasio). Od s. v J. A. zajedene gorske doline ob pritokih Ziljice (Zajzera, Rabeljska dolina) in Save Dolinke (Planica, Pišnica, Vrata, Kot, Krma); v osrčju Bohinj z Bohinjskim jezerom; na j. globoke doline ob zg. toku Soče (Trenta) in pritokih; na z. doline ob pritokih Bele (Dunja, Reklanica, Rezija). Velik del J. A. obsega Triglavski narodni park (838 km2). Lokalna središča Bovec, Kobarid in Tolmin v Zg. Posočju, Bohinjska Bistrica v Bohinju, Jesenice in Kranjska Gora v Zg. savski dolini ter Trbiž (Tarvisio) v dolini Ziljice.
Jungfrau [júnkfrav-] Gora v j. Švici, v kristalinskem delu Bernskih Alp (4158 m). Mogočna poledenela gora s 700 m visoko s. steno nad Wengnom. V. od vrha (prvič dosežen 1811) sedlo Jungfraujoch.
Kámniško-Savínjske Álpe (tudi Kamniške in Savinjske A.) Visokogorska alpska pokrajina v s. Sloveniji, med Ljubljansko kotlino na j. in Karavankami na s.; med obema reliefno neizrazita meja po črti dolina Lomščice–Javorniški preval (1465 m)–dolina Reke–Jezerski vrh (1218 m)–Pavličev vrh (1339 m)–dolina Savinje–Sp. Sleme (1254 m). K.-S. A. zgrajene iz triasnih apnencev in dolomitov, po izoblikovanosti podobne Julijskim Alpam. Osrednji visokogorski del (Grintovec, 2558 m) obdajajo nižje gorske skupine in na j. strani zakrasele planote (Velika planina in Dleskovška planota); vmes globoko v osrčje zajedene ledeniško preoblikovane doline ob pritokih Savinje na s. (Matkov kot, Logarska dolina, Robanov kot) ter Kokre in Kamniške Bistrice na j. Zelo redko poseljen svet, le nekaj samotnih kmetij nad dolino Kokre in na j. obrobju; turizem (smučarski središči Krvavec in Velika planina, Logarska dolina).
Kanín Pogorje v Sloveniji, v z. Julijskih Alpah, med Bovško kotlino na v. in dolino Reklanice na s., z najvišjimi vrhovi na grebenu ob slov.-it. meji (Visoki Kanin, 2587 m). Na j. strani v n. v. 1800–2300 m močno razčlenjene kraške planote (Kaninski podi, Goričica) z visokogorskimi kraškimi oblikami, jamami in brezni. Visokogorska smučišča na slov. (gondolska žičnica iz Bovca) in it. strani (gondolska žičnica z Nevejskega sedla).
Kanínski pôdi Visokogorska kraška planota v Sloveniji, v z. Julijskih Alpah, na j. strani Kanina v n. v. 1800–2300 m. Kraške oblike, mdr. škraplje, žlebiči, kotliči, lašti; številna brezna, najgloblje brezno v Slov. Čehi II, Črnelsko brezno na Goričici (1198 m) in Vrtiglavica z najdaljšo vertikalo na svetu (643 m).
Kanjávec Vrh v Sloveniji, v Julijskih Alpah j.z. od Triglava (2568 m). Dviga se sredi visokogorskega kraškega sveta nad zatrepom Doline Triglavskih jezer. Najvišji cilj turnih smučarjev v slov. Alpah.
Karavánke Več kot 100 km dolgo in 5–25 km široko gorovje na s. Slovenije, med Celovško kotlino na s. ter Zgornjesavsko dolino in Ljubljansko kotlino na j. (s. del pripada Avstriji) z največjim krajem Zg. Jezersko ter lokalnimi središči Črna na Koroškem in Solčava, na avstr. strani Železna Kapla (Eisenkappel) in Borovlje (Ferlach). K. segajo od doline Ziljice na z. do Mislinjske doline ter doline Pake na v.; onstran te se nadaljujejo kot hribovite Vitanjsko-Konjiške Karavanke. Po izoblikovanosti površja se delijo na z. in v. del; meja poteka po dolinah Završnica in Poden ter prek sedla Belščica. Zahodne K. dokaj enoten gorski hrbet (najvišji vrh Stol, 2236 m); vanj se od s. in j. zajedajo kratke, zelo strme grape. Vzhodne K. razdeljene na s. in j. K., zgrajene večinoma iz triasnih apnencev in dolomitov; loči jih neizrazito Srednjekaravanško podolje ob periadriatskem šivu z magmatskimi kamninami na površju. Zaradi velikih strmin K. redko poseljene, razen na Jezerskem ter v povirju Meže in Savinje. Prek njih in pod njimi vodijo pomembne prom. poti (prelazi Korensko sedlo, Ljubelj in Jezerski vrh; avtocestni in žel. predor). V v. delih K. pomembna živinoreja in gozdarstvo, tudi kmečki turizem.
Képa Vrh v Karavankah, na meji med Slovenijo in Avstrijo (2139 m). Tretji najvišji v gorovju, izrazit zlasti s kor. strani.
Kóčna Vrh v Sloveniji, v Kamniško-Savinjskih Alpah, najzahodnejši v osrednjem grebenu v smeri z.–v.; višja Jezerska K. (2540 m), j.z. od nje nižja Kokrška K. (2475 m). Za K. značilna razbrazdana ostenja, krušljiva kamnina.
Kolôvrat Hribovje na z. strani doline ob sred. Soči z najvišjim vrhom Kuk (1243 m); zaradi velikih strmin skoraj neposeljeno. Večinoma iz krednega fliša; proti z. prehaja v hribovje Beneške Slov. na it. strani meje. Nekdanje pašnike zarašča gozd.
Kómna Visoka kraška planota v Sloveniji, v Julijskih Alpah, med Triglavskim pogorjem na s. in Sp. Bohinjskimi gorami na j. (n. v. 1350–1800 m). Zgrajena iz prepustnega dachsteinskega apnenca, močno zakraselo površje s kraškimi pojavi (konte, lašti s številnimi drobnimi kraškimi oblikami), brez vode. Številne planinske poti, Dom na Komni (1520 m). Nekdanje planine opuščene, saj K. v strogo zavarovanem osrednjem delu Triglavskega narodnega parka.
Konjíška gôra Neposeljeno hribovje v V. Karavankah, Slovenija, z najvišjim vrhom Stolpnik (1012 m). Po nastanku tektonski čok iz triasnih apnencev in dolomitov j. od Slov. Konjic, s strmimi, nerazčlenjenimi gozdnatimi pobočji.
Košenják Hribovje v Sloveniji, v s. delu Pohorskega Podravja z najvišjim istoim. vrhom (1522 m). Najjužnejši del hribovja Golica na slov.-avstr. meji s. od Dravograda. Na prisojnih pobočjih in širokih ovršjih številne samotne kmetije (do n. v. 1200 m), strmejši deli pobočij in ozke grape pod gozdom večinoma neposeljeni.
Košúta Ok. 10 km dolg gorski masiv na meji med Slovenijo in Avstrijo, v osrednjem delu Karavank, od Ljubelja na z. do doline Korškega potoka na v.; najvišji vrh Košutnikov turn (2133 m). V ovršju triasni apnenci in dolomiti, v sp. delu paleozojske kamnine. Na s. strani stene, na j. strani nekdaj številne planine.
Kozják (tudi Kobansko; nem. Possruck) Hribovje na meji med Slovenijo in Avstrijo v s. delu Pohorskega Podravja, med Dravsko dolino na j. in gričevjem ob potoku Čakava (Saggaubach) na s. ter v. od prelaza Radelj; najvišji vrh Kapunar (1050 m). Pretežno gozdnata, z globokimi grapami razčlenjena pokrajina, na prisojnih pobočjih in širokih ovršjih številne samotne kmetije, strmejši deli pobočij in ozke grape večinoma neposeljeni. Slov. preb. tudi na s. strani hribovja.
Krédarica Neizrazita vzpetina v Triglavskem pogorju, Slovenija, na grebenu med Triglavom in Rjavino; 2541 m. Blizu Triglavski dom na K. (n. v. 2515 m) z meteor. opazovalnico, najvišji planinski dom v Julijskih Alpah, izhodišče za vzpon na Triglav.
Krímsko-Mókrško hribôvje (tudi Krimsko h.) Hribovita pokrajina v Sloveniji, j. od Ljubljanskega barja, med Notranjskim podoljem na z., Blokami na j. in Želimeljsko dolino na v. Globoka dolina Iške (Iški vintgar) deli K.-M. h. na nižji v. del (Mokrc 1059 m) in višji z. del (Krim 1107 m). S. del hribovja večinoma iz triasnih in jurskih apnencev, močno zakrasel in skoraj neposeljen, izjema le manjše kraško polje z vasjo Rakitna; v j. delu triasni dolomiti z razčlenjenim fluviokraškim površjem ter manjšimi vasmi na širokih slemenih.
Kríški pôdi Manjša kraška planota v s.z. Sloveniji, v Julijskih Alpah, na j. strani Razorja in Stenarja (n. v. 1800–2200 m). Visokogorski kras, v kotanjah 3 majhna ledeniška jezera: Sp., Sred. in Zg. Kriško jezero, ki z n. v. 2154 m najvišje v Slov.
Kŕn Najvišji vrh Krnskega pogorja v Sloveniji, v Julijskih Alpah (2244 m). Izpostavljena lega nad dolino ob srednji Soči, izredno razgledišče, pod vrhom Gomiščkovo zavetišče. Med 1. svet. vojno prek K. potekala črta soške fronte; hudi boji med avstr. in it. vojsko 1915–17.
Linard [línard-] (polno i. Piz L.) Vrh v v. Švici, najvišji vrh v gorski skupini Silvretta (3410 m). Temna piramida iz gnajsa nad sp. dolino ob reki Inn (Unterengadin).
Ložníško gričévje Razgibana gričevnata pokrajina v Sloveniji, med Spodnjo Savinjsko dolino na j. ter Velenjsko kotlino in Dobrnskim podoljem na s. Osrednji del zakrasela Ponikovska planota v n.v. 400–500 m (kraška jama Pekel na j. robu), z. in s. del gravitirata k Velenju, drugi deli navezani na Žalec in Celje.
Lyskamm [lískam] Vrh v j.z. Švici, v pogorju Monte Rosa; 4527 m. Leži na švic.-it. meji, j.z. od najvišjega vrha Dufourspitze. Prvi vzpon 1861 opravilo 7 brit. alpinistov in 6 domačih vodnikov.
Mángart (tudi Mangrt) Gorski masiv v z. delu Julijskih Alp, na meji med Slovenijo in Italijo z najvišjim vrhom Veliki M. (2679 m). Mogočna s. stena nad Mangartsko dolino (tu Mangartski jezeri), obsežna travnata j. pobočja, do 2055 m speljana gorska cesta (najvišja v Slov.). Z. od vrha Mangartska koča.
Marmolada [marmoláda] (nem. Marmolata, ladinsko Marmoléda) Gorska skupina v Dolomitih, s. Italija, med dolinama rek Adiže in Piave. Smučišča na ledenikih; dostop z žičnico do 2752 m. Na s. strani in prek prelaza Fedaia (2047 m) panoramska cesta iz Canazeijev mimo jezera Lago di Fedaia proti Cortini d"Ampezzo
.
Marmolada [marmoláda] (nem. Marmolata, ladinsko Marmoléda) Najvišji vrh Dolomitov, s. Italija, v istoim. gorski skupini; 3343 m; ledeniki na s. strani.
Martúljek Gorska pokrajina v s.z. Sloveniji, v Julijskih Alpah, v povirju istoim. potoka. Na j. strani Martuljkova in Špikova gorska skupina, ki se s strmimi stenami spušča v krnico Za Akom; tu povirje potoka M., ki prek 3 slapov teče proti s. in se pri naselju Gozd - Martuljek izliva v Savo Dolinko. Celotno območje spada v Triglavski narodni park.
Matterhorn [máterhorn] (fr. Mont Cervinit, it. Monte Cervino) Gora v Valiških Alpah, na meji med Italijo in Švico (4478 m), z značilno obliko strme piramide z ostrimi grebeni (Hörnli na s.z., Furggen na j.v., Lion na j.z., Zmutt na s.z.).in strmimi stenami. Na švic. strani mondeno turistično središče Zermatt, na it. Breuil-Cervinia. Obsežna smučišča ob vznožju, številne plezalne smeri. Na vrh M. se po grebenih Hörnli in Lion 1865 prva povzpela skupina tujih plezalcev in domačih vodnikov pod vodstvom Edwarda Whymperja; s. stena preplezana 1932.
Menína Kraška planota v osrednji s.v. Sloveniji, med Zadrečko dolino na s. ter Tuhinjsko dolino in Motniško dolino na j.; najvišji vrh Vivodnik (1508 m). Večinoma iz triasnih apnencev, v vršnem delu močno zakrasela, z obsežno, neposeljeno kraško uravnavo v n. v. 1300–1500 m. Pretežno gozdnata, nekaj samotnih kmetij v nižjih legah.
Mežákla (tudi Mežaklja) Neposeljena gozdnata kraška planota v s.z. Sloveniji, v v. delu Julijskih Alp (n. v. 1300–1500 m) z najvišjim vrhom Jerebikovec (1593 m). Na s. se s strmim robom spušča v Zgornjesavsko dolino, proti j. v dolino Radovne. Zgrajena iz triasnih apnencev in dolomitov, mestoma iz laporjev in peščenjakov; brez tekočih vod in izvirov. Na M. obsežni bukovi in smrekovi gozdovi, večinoma opuščene planine.
Mójstrovka Trije gorski vrhovi v Julijskih Alpah v Sloveniji, z. od prelaza Vršič, na grebenu med dolinama Tamar in Zadnja Trenta; severnejša Mala M. (2332 m) se s s. steno spušča v dolino Male Pišnice, j.z. od nje Velika M. (2366 m) in Zadnja M. (2354 m).
Mönch [ménh] Gora v j. Švici (4099 m), v osrednjem kristalinskem masivu Bernskih Alp, med Eigerjem na s. in Jungfrauom na j. Prvi na vrhu 1857 Siegismund Porges, Christian in Ulrich Almer, Christian Kaufmann.
Mont Blanc [mon blánk] (it. Monte Bianco) Najvišja gora v Alpah (4807 m). Granitni masiv v središču Savojskih Alp na fr.-it. meji, obdan z velikimi ledeniki, največji 14 km dolgi Mer de Glace. Pod njim 11,5 km dolg cestni predor med dolinama Aoste v It. in Arve v Fr. Ob s. vznožju turistično središče Chamonix, od koder vozi nihalka na Aiguille du Midi (3842 m) in zobata železnica do Montenversa (1909 m). Okoli M. B. številne planinske koče in plezalne smeri. Kot prva se na vrh 8. 8. 1786 povzpela domačina Jacques Balmat in Michel Gabriel Paccard na pobudo Horaca Bénédicta de Saussurja.
Monte Cervino [mónte červino] Matterhorn.
Mulhacén [mulasén] (špan. Cerro de M.) Najvišji vrh Iberskega polotoka (3482 m) v gorovju Sierra Nevada, j.v. od Granade.
Nános Kraška planota v z. Sloveniji, med Hrušico, Pivko in Vipavsko dolino, dolga ok. 12 km in široka 6 km, z najvišjim vrhom Suhi vrh (1313 m). Višji v. del N. (n. v. 1000–1200 m) močno zakrasel in porasel z jelovo-bukovim gozdom, v nižjem, bolj uravnanem z. delu (n. v. 800–950 m) gozd izkrčili za pašnike, ki jih ponovno zarašča gozd. Popolnoma brez vode, padavine odtekajo v kraški izvir Vipave na z. vznožju. N. v ant. virih im. Ocra (Okra).
Ojstríca Najvzhodnejši vrh v v. delu Kamniško-Savinjskih Alp v s. Sloveniji (2350 m), v osrednjem grebenu v smeri z.–v., s steno nad Logarsko dolino; v kraški kotanji Korošica, na j. strani Kocbekov dom.
Ólševa Gorski hrbet v v. Karavankah, s. Slovenija, med dolino Savinje na j. in Koprivno na s., z najvišjim vrhom Govca (1929 m). O. zgrajena iz triasnih apnencev in dolomitov; značilna strma pobočja, v nižjih delih poraščena z gozdovi. Na j.z. pobočju paleolitsko jamsko najdišče Potočka zijalka.