Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0: izbor planinskih člankov: osebe, pojmi
To je le izbor vsebinsko najbolj planinskih člankov. Žal pa poobjava ne ponazarja v celoti oblikovnih podrobnosti knjižne izdaje, naš zapis je neokoliko poenostavljen, manjkajo določeni znaki izgovora... vsebinsko pa naj bi bil identičen, manjka le nekaj ilustracij; podčrtana gesla imajo samostojne članke. Zaradi obsežnosti pa smo vsebino razdelili na tri dele: osebe in pomi ter gore in gorovja, evropska ločeno od ostalih.
Slovenski veliki leksikon, 2. knjiga, H – 0
Osebe, pojmi
himalaízem ŠPORT Hoja, plezanje in smučanje iz šp. nagibov v gorah Hindukuša in Himalaje, v širšem smislu tudi Kavkaza, Pamirja in Tian Shana. Do 1855 bilo opravljenih nekaj 10 vzponov na vrhove, visoke ok. 6000 m; 1. poskus vzpona na 7000 m 1855, 1. poskus na 8000 m (Nanga Parbat) 1895; 1. vzpon na 7000 m (Trisul) 1907, na 8000 m (Anapurna) 1950. Sprva prevladovale velike odprave (več kot 10 plezalcev) in himalajski slog plezanja, zdaj popularne maloštevilčne in alpski slog plezanja (
alpinizem).
Húmar, Tomaž (Lj., 18. 2. 1969) Slov. alpinist, opravil ok. 1200 vzponov, več kot 60 prvenstvenih smeri v slov. Alpah, Švici (Eiger) in Himalaji (j. stena Dhaulagirija, z. stena Nuptseja, s.z. stena Ama Dablama, s.z. stena Bobaja, vse v alpskem slogu).
Jamáda, Noboru (N. Yamada) (1950–89) Jap. alpinist; preplezal 14 osemtisočakov, bil 3-krat na Mount Everestu (1983, 1985, 1988). Opravil prvenstvene vzpone na Dhaulagiri I 1978, 1982, Langfang Ri 1981, Mamostong Kangri 1984, K2 1985 (brez kisika), Manaslu 1985 in Čo Oju 1988 (oba v alpskem slogu). U. pri vzponu na Mc Kinley.
Jéglič, Janez (Lj., 18. 5. 1961–31. 10. 1997, Nuptse) Slov. alpinist in šp. plezalec; preplezal 1400 smeri, 85 prvenstvenih v Andih (v. stena Fitz Roya, j.v. stena Torre Eggerja, s. stena El Mocha, 3 smeri v v. in j. steni Cerro Torreja), Himalaji (z. steno Bagiratija III, z. steno Nuptseja, s.z. steno Lobučeja) in slov. Alpah. Vzponi po težkih smereh v Matterhornu, Grandes Jorasses, El Capitanu, 1990 tudi na Mount Everest. Član 12 odprav, 5 posnetih na film.
jekleníca ŠPORT Vrv, vita iz jeklenih žic; j. za reševanje debela 5–6 mm, za zavarovanje gorskih poti 12 mm in več.
Jésih, Pavla (Lj., 10. 5. 1901–12. 12. 1976, prav tam) Slov. alpinistka, članica Skale; preplezala 19 prvenstvenih smeri v Julijskih Alpah (Rakova špica, Rogljica, Škrlatica, Travnik, Triglav, Veliki Draški vrh), večinoma bila prva v navezi. Z J. Čopom 1945 prva preplezala Osrednji steber Triglava (zdaj Čopov steber).
Júg, Klement (Solkan, 19. 11. 1898–11. 8. 1924, Triglav) Slov. alpinist; bil samohodec, preplezal prvenstvene smeri v Triglavu, Razorju, Cmiru, Stenarju, Škrbini, Prisanku. Z idejo, da alpinizem krepi osebni in nac. značaj, močno vplival na medvojne alpiniste. Njegovo delo obj. v knjigah Zbrani planinski spisi 1936, Stene in smrt 1997.
kamín 1. ŠPORT Strma razpoka v skalovju s tolikšno razdaljo med vzporednima stenama, da omogoča alpinistu opiranje in plezanje navzgor s celim telesom v razpoki.
Karníčar, Davorin (Jezersko, 26. 10. 1962) Slov. alpinist in ekstremni smučar; presmučal velike stene in grape v Alpah, mdr. s.v. steno Eigerja, v. steno Matterhorna, s.z. steno Dolgega hrbta po Nem. smeri, Zaplotnikovo smer v Kokrski Kočni, s. steno Grintovca (Fritsch-Lindenbachova smer), Sinji slap pod Češko kočo. Prvi na svetu smučal z vrha Anapurne 1995 in z vrha Mount Everesta 2000.
Káro, Silvo (Lj., 22. 12. 1960) Slov. alpinist, preplezal več kot 1000 smeri, med njimi 150 prvenstvenih v Patagoniji (v. stena Fitz Roya, v. in j. stena Cerro Torreja, j.v. stena Torre Eggerja, s. stena El Mocha, Punta Herron, Punta Filip), Himalaji (z. stena Bagiratija III), Grenlandiji (Nalumasortog) in slov. Alpah. Opravil vzpone po težkih smereh v Grandes Jorasses in El Capitanu, se vzpel na Broad Peak. Član 14 odprav, nekatere posnete na film.
klìn 1. ŠPORT Kov. pripomoček za pritrjevanje lestvic in vrvi v skalo in led v alpinizmu in jamarstvu. K. sestavljen iz lista oz. stebla, ki se zabije v skalno ali ledno razpoko oz. izvrtino, glave in ušesa za vpenjanje vponk. Glav. vrste k. vzdolžni, prečni in sidrni k. Skalni k. nav. dolg 10–15 cm, ledni k. v obliki vijaka 15–25 cm; v steno brez razpok se zavrta svedrovec.
Knéz, Franc (Cel., 15. 7. 1955) Slov. alpinist, član 14 odprav; opravil več kot 2650 vzponov, mdr. 568 prvenstvenih v S. in J.Am. (El Capitan, Fitz Roy, Cerro Torre, Torre Egger, El Mocho), Himalaji (Lhotse, Bagirati II, Meru, Brezimni stolp v Trangu) in Evr. (Grandes Jorasses, Matterhorn, Eiger, Dru, Marmolada, Cine); dosegel hitrostni rekord v s. steni Eigerja. Večino najtežjih prvenstvenih smeri v slov. stenah preplezal prvi v navezi ali sam. Dvigoval mejo težavnosti plezanja v slov. in az. gorah, od sredine 70. l. 20. stol. najbolj zaznamoval slov. alpinizem.
Kózjek, Pavle (Lj., 15. 1. 1959) Slov. alpinist; opravil več kot 1000 vzponov, od tega več kot 100 prvenstvenih v slov. in tujih gorah in več zahtevnih solo vzponov. 2-krat se vzpel na El Capitan 1984, 1985 (s S. Svetičičem, Petrom Podgornikom); v Himalaji preplezal s. steno Jalung Kanga 1985, dosegel vrh Broad Peaka 1986, Gašerbruma II 1986, premagal v. steno Dhaulagirija 1987, j. steno K2 1988, j. steno do vrha Šiša Pangme 1989 (z A. Štremfljem), Mount Everest 1997 (1. slov. vzpon brez dodatnega kisika); vzponi v Andih: Cerro Torre (Peklenska direttissima) 1986, Chacrara (j. stena, solo) 1990, 1993 (v. stena), Huascarán (s. stena, solo) 1991, Chopicalqui (s. stena, solo) 1998.
Kugy [kúgi], Julius (Go., 19. 7. 1858–5. 2. 1944, Ts.) Avstr. alpinist in pisatelj it.-slov. rodu; s slov. vodniki (Andrejem in Jožetom Komacem, Antonom Tožbarjem, Antonom Ojcingerjem) preplezal ok. 50 novih smeri v Julijskih Alpah (Triglav, Škrlatica, Viš, Poliški Špik, Bavški Grintavec, Trentarski Pelc); plezal tudi v Z. Alpah (Monte Rosa, Matterhorn). Napisal ali ur. 7 knjig, vse tudi v slov. prev., mdr. Iz življenja gornika 1924, Delo, glasba, gore 1931 (oboje prev. Lilijana in F. Avčin 1966, 1968), Pet stoletij Triglava 1937 (prev. M. Lipovšek 1979).
Kukuczka [kukúčka], Jerzy (1948–89) Polj. alpinist; preplezal prvenstvene smeri v Tatrah, Alpah, Hindukušu (Tirič Mir), Himalaji (Mount Everest, Makalu), Karakorumu (Gašerbrum I, II, prečenje 3 vrhov Broad Peaka). 1979–87 prišel kot drugi na svetu (za R. Messnerjem) na vse osemtisočake: na 11 vrhov splezal v novih smereh, na 4 prvi pozimi. U. pod vrhom j. stene Lhotseja. Knjige Na vrhovih sveta 1990, Moj navpični svet 1995.
Kunáver, Aleš (Lj., 23. 6. 1935–2. 11. 1984, pobočje Vrš nad Blejsko Dobravo) Slov. alpinist, preplezal prvenstvene smeri v slov. Alpah, mdr. Sfingo in pozimi Čopov steber v Triglavu. Bil član in vodja več odprav v Himalajo, utemeljitelj slov. himalaizma (Anapurna II, Makalu, Lhotse, Manaslu); 1979 ustanovil šolo za gorske vodnike v Manangu v Nepalu. Konstruiral in izpopolnjeval alpinistično opremo. Soavtor knjig Makalu 1974 in Na vrh sveta 1979; knjigi Aleš Kunaver 1988 in Od Triglava do treh vrhov sveta po njegovi smrti ur. Dušica Kunaver. Avtor dokumentarnega filma Vzpon na Trisul 1960.
Kurtyka [kurtíka], Wojciech (1947) Polj. alpinist; preplezal prvenstvene smeri v Tatrah, Alpah, Himalaji (Čangabang, Cho Oju, Dhaulagiri, Gašerbrum I, II, stolpi Trango). Pionir novih usmeritev v himalaizmu: dvoosebne odprave, alpski stil, prečenja več vrhov (Gašerbruma I in II, 3 vrhov Broad Peaka). Napisal knjigo Stolpi Trango 1990.
Lúkič, Marko (Mb., 5. 12. 1969) Slov. alpinist in šp. plezalec; preplezal številne šp. smeri X. in XI. stopnje v Evr. (La rage de vivre X+, Masse critique X+, Shogun XI–), ZDA (White wedding X+) in Avstral. (Punks in the gym X+), na pogled smeri z oceno 8a (IX+/X–). Drž. prvak in zmagovalec pokala 1989. Kot alpinist preplezal prvenstvene smeri v v. steni Fortalezze (La Gomera), j. steni Cerro Torreja, Nos v El Capitanu (v enem dnevu); pozimi Tuhinjsko smer v Travniku, prosto pa Žaumak v Vežici (IX+).
Matíjevec, Vanja (Lj., 14. 10. 1946) Slov. alpinist; opravil ok. 560 vzponov, od tega 50 prvenstvenih, v slov., švic. in fr. Alpah, mdr. preplezal s. steno Jalovca, Frdamane police (s S. Belakom), Dufour Frehel v Mont Blancu, s. steno v Grandes Jorasses, Dru (z V. Grošljem). Bil član več odprav v Himalaji, mdr. preplezal z. steno Trisula, z. greben Mount Everesta 1979, j. steno Geto Peaka (s S. Belakom), j. steno Lhotseja. Prvi v Slov. preplezal zaledeneli slap (Lucifer 1979); 1987 s padalom poletel z vrha Trisula.
Messner [mésner], Reinhold (1944) It. alpinist in pisatelj avstr. rodu; preplezal prvenstvene smeri v Alpah (Eiger, Les Droites, Langkofel, Heiligkreuzkofel), Andih (Aconcagua), na Aljaski (Mount McKinley), v Himalaji (Nanga Parbat, Manaslu, Gašerbrum I). Prvi preplezal vseh 14 osemtisočakov in prišel na Mount Everest brez kisikove bombe. Zagovarjal in prakticiral prosto plezanje v Alpah, vplival na nove tokove v alpinizmu. Napisal več knjig, mdr. Everest 1978 (prev. B. Fatur 1979), Na meji smrti 1978 (prev. Franc Vogelnik 1983).
navéza ŠPORT Skupina 2 ali več plezalcev oz. alpinistov v steni, povezanih z vrvjo.
odpráva (tudi ekspedicija) ŠPORT Skupina alpinistov v neevr. gorah in njihova dejavnost v teh gorah; šteje od 2 do nekaj 10 članov. Zdaj pogostejše majhne o., ki se na gore vzpenjajo v alpskem in ne himalajskem slogu (alpinizem).
odstávek 1. ŠPORT Daljši odsek plezalne smeri.
oprímek ŠPORT Izboklina, vboklina ali razpoka v skali, ledu, trdem snegu ali na umetni plezalni steni, za katero se plezalec prime pri plezanju navzgor. Pri izkušenih plezalcih dovolj že o. za prste ali nohte.
ósemtisočáki ŠPORT 25 najvišjih vrhov Himalaje v 14 samostojnih masivih: Mount Everest (8848
m), K2 (8611 m), Kangčendzenga (8598 m), Lhotse (8516 m), Makalu (8463 m), Cho Oyu (8201 m), Dhaulagiri (8167 m), Manaslu (8156 m), Nanga Parbat (8126 m), Anapurna (8091 m), Gašerbrum I (Hidden Peak, 8068 m), Broad Peak (8047 m), Gašerbrum II (8035 m), Shisha Pangma (8012 m).