Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Neoznačeno prečenje

torek, 16. oktober 2007, ob 00:00, Jelena Justin, ogledov: 4657

Prelep greben, ki je v teh jesenskih dneh mavrično obarvan, nima visoke nadmorske višine, a zaradi zelo razgibanega terena, ga lahko označim za kar zahtevnega.

Stari Ljubelj (1396m) – Polna Peč (1503 m) – Triangel (1704m)


Neoznačeno prečenje


Prelep greben, ki je v teh jesenskih dneh mavrično obarvan, nima visoke nadmorske višine, a zaradi zelo razgibanega terena, ga lahko označim za kar zahtevnega.


Ko sem letos po dolgih letih spet stala na vrhu Begunjščice in si ogledovala Vrtačo, Zelenjak in Palec, mi je pozornost zbudil tudi greben od Starega Ljubelja do znamenitih rogljev, imenovanih Na Možeh. Greben, ki preči Ljubeljščico, sem prehodila lepo, sončno jesensko soboto. Svetujem Vam, da ga tudi vi prehodite še to jesen, ko se je narava že močno odela v mavrične barve, ki nam govorijo, da se odpravlja na zasluženi počitek.
S turo začnemo na mejnem prehodu Ljubelj, kjer se po stari, makadamski cesti, ki je kar strma, povzpnemo do Starega Ljubelja, ki je bil še od rimskih časov najkrajša povezava med ljubljansko in celovško kotlino. Cesta na stari Ljubelj, ki je nekdaj veljala za najbolj strm cestni prelaz v Alpah, saj ima vzpon na gorenjski strani naklonine do 30%, je bila dograjena leta 1575. V spomin na obisk Karla VI. so na vrhu postavili dve skalnati piramidi. Na vrhu je koča, tik za njo pa vas smerokaz usmeri levo proti Zelenici. Pot ni označena, a je steza lahko sledljiva. Skozi gozd, ta del ni razgleden, se steza povzpne na greben, po katerem nadaljujemo pot. Ves čas lahko zremo v severno ostenje Begunjščice in prelepi Šentanski plaz, ki bo v mesecih, ki prihajajo tako vabljiv za turne smučarje. Obenem pa dokaj blizu, a še vedno kar daleč pred seboj gledamo roglje Na Možeh, še dlje za njimi pa znameniti Palec. Sredi bukovega gozda nas najprej preseneti skala, ki jo obhodimo po desni strani. Ko smo okoli nje, nas smerokaz usmeri na Polno Peč. Od tu naprej nadaljujemo po čistem, odprtem grebenu, ki mestoma postreže s precejšnjo zračnostjo. Ko dosežemo Ljubeljščico, nas tabla z napisom Konec varne poti opozi, da sveta, v katerega stopamo, ne smemo podcenjevati. Pot se večkrat rahlo spusti po krušljivem terenu in nas vodi mimo izrazitih apnenčastih skal, ki bodo burile vašo domišljijo. Ampak, če boste opazovali skale, se ustavite, kajti pozorno bodite skoncentrirani na pot, ki zahteva vso pozornost. Vmes vas bo velik napis Zelenica usmeril v pravo smer. Dosegli boste tudi skalni skok, ki je opremljen z varovali. Še dobro, sicer bi ta delček lahko predstavljal za marsikoga prevelik zalogaj. Na koncu grebena, ko boste prišli pod skale, jih boste zaobšli po desni strani, in vedite, da niste zašli, čeprav se bo pot močno spustila navzdol po melišču. Sledil bo krajši vzpon do prevala Čez Pod. Če nadaljujete še naprej, boste prišli do vrha Triangla (1704 m), do koder je tudi speljana vlečnica z Zelenice. Od Triangla dalje pa se začenja vzpon na prvi rogelj Na Možeh. Vzpon čez roglje zahteva alpinistično znanje in popolno opremo. Plezanje doseže nekje II. do III. stopnjo. Baje obstaja celo neka zaraščena pot, ki roglje obide.
S Triangla se spustite do Zelenice, kjer se lahko okrepčate v Koči na Zelenici, potem pa se preko smučišča spustite nazaj v dolino.

Do Starega Ljubelja boste potrebovali približno uro hoje, odvisno od vaše kondicije, za prečenje grebena pa računajte približno 2 uri. Nato pa sledi še hiter spust z Zelenice. Srečno!

Komentiraj (5):

Stane Škrjanec, torek, 16. oktober 2007, ob 21:42

Je res, prečudovit in zelo skrivnosten tale greben od Ljubelja pa vse tja do Palca. S prijateljem sva ga letos poleti obiskala in bilo je kaj videti! Narava si je tu z igro dajala duška, da človek marsikje obstane kar zmeden ...
Si opazila tisto fletno podramsko okence, v desnem "roglju" od tiste table "konec varne poti", Jelena? Madonca, kdo bi si mislil, da se da z druge strani kar od blizu pokukati skozenj! In to brez kakršnihkoli težav ...
Tam, kjer omenjaš, da se pot spusti preko melišča, tam sva jo midva ubrala kar po grebenu navzgor. Na drugi strani sestop ni bil težaven, v trenu sva se povzpela na teme Triangela.
Nadaljevanje do Palca bi rabilo ogromno presežnih besed, a jih zavoljo površnega opisa na hitro ne gre omeniti ...
Stezica, ki roglje (Na Možeh) obide? Aha ...
Res je malček zaraščena a za izkušeno in dobrovoljno brezpotno oko še za silo sledljiva. No, roko na srce - na kratke odseke se je potrebno znajti tudi po svoje ...
"Naš" priljubljeni Tine (Mihelič), bi za celotno prečenje (brez plezarije čez roglje) morebiti dejal, da moraš biti pač malo posebneža ...

Čestitke in lep pozdrav.

Jelena Justin, sreda, 17. oktober 2007, ob 07:29

Stane, pozdravljeni!

Okno sem opazila, ampak sem se odločila, da mi ostane za naslednjič. No, do takrat, ko najdem še enega "posebneža", ki bi se z menoj odpravil preko rogljev Na Možeh, pa morda vse tja do Palca.
Pa ste roglje preplezali, ali vam jih je uspelo obiti?? Lep pozdrav in srečno

Stane Škrjanec, četrtek, 18. oktober 2007, ob 10:30

Pozdravljena, Jelena!

Ja, roglje sva obšla brez večjih težav, medtem pa na dva tudi zlezla …
Prvi je nudil res krasen pristop - skozi ogromno razpoko ter razgleden balkonček, na drugega v neposredni bližini takisto ni bilo pretežko (šodrovska enka, bi menda dejal alpinist), tretji naju je spodil s pregladkim temenom …
Tisti "na desni", s ta luštnim okencem v rami (če je sploh še Mož?!) pa zahteva odločnejše "hlače" …

Od rogljev do Palca valovi divje kosmatje (ruševje). V pomoč prehoda je obžagano, na čase "slabo". Dolgočasje? Kje pa!
Široka zagruščena grapa (varneje z globokim spustom na južno stran), še eno okence (v premočrtni navezi s "ta luštnim"), vseskozi izjemno razgleden greben, pred Palcem na severni strani prikrita polica (kot bi hodil po pločniku), vmes pa skulptur, ojej …

Seveda bo slej ko prej kakšen naslednjič … takšne reprize si rad ponovno ogledam.

Pa srečno.

Jelena Justin, četrtek, 18. oktober 2007, ob 14:19

Stane, živjo!

Najlepša vam hvala za razlago....Možje me bodo še videli :)

Lep dan še naprej in SREČNO!

Matjaž Mohorič, četrtek, 18. oktober 2007, ob 14:35

Zdravo.

Ja, res je kar fajn greben. Sploh, če je še vreme tako kičasto kot je bilo pretekle dni. Na trenutke je treba res kar poprijet za skalo, vendar pa kljub temu nikjer ne doseže III. stopnjo plezanja. Gre za I-II. Kar pa ne pomeni, da ni treba biti previden!

Da bo bolj pestro pa dajem še povezavo do fotografij, mislim, da povedo več kot vse besede.

P. s.: Še to sem pozabil napisat, da je pa res treba iz enega Moža abzajlat (se spustit ob vrvi), zato ne pozabite vrvi in - previdno!

eXTReMe Tracker