Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zadnji Pelc

Nad zatrepoma globokih dolin Bale in Zadnje Trente se visoko in strmo dviga greben samih gorskih odličnikov brez šibke točke

Nad zatrepoma globokih dolin Bale in Zadnje Trente se visoko in strmo dviga greben samih gorskih odličnikov brez šibke točke. Štirje med njimi so enakega imena in so povezani v skalno zgradbo, ki jo od daleč gledamo kot razprostrto trapezasto goro, eno samo, ko pa se s to gmoto soočimo od blizu, nas preseneti s svojo grebensko raznolikostjo, iz katere se v trentarsko nebo pnejo naši Pelci, kot na Bovškem in v Trenti pravijo Belcem oziroma Belim vrhovom, nadvse vabljivi, vznemirljivi, vendar zahtevni in seveda (naj to velja kot opozorilo) brezpotni. Vsi štirje sodijo v visoko skalno verigo, ki se z mogočnega Jalovca spušča na jug in jo v samostojno gorsko skupino vklepata dve globoki škrbini. Na severu svojega imena vredna Škrbina za Gradom, ki naše vrhove ločuje od Jalovčeve gmote, na jugu pa Kanski preval, koder naše gore podajajo roko plečatemu Bavškemu Grintavcu. Ves ta svet je namenjen predvsem alpinističnim mojstrom in »trentarsko« vzgojenim gorniškim sladokuscem, seveda spet z neko majceno izjemo, ki pa še vedno sodi med zelo resne in zahtevne preizkušnje.

Zadnji Pelc (2315 m)


Zadnji Pelc (na levi Špičica in Skutnik, desno zadaj Jalovec) z Velikih Vrat. Foto: Mitja Košir


Vsi štirje so zahtevni, težko dostopni brezpotni vrhovi, redko obiskovani in zato seveda svetišča miru in tišine, kjer popotnik najpogosteje srečuje le kakšno krilato ali rogato bitje. Najvišji in najtežje dostopen je Pelc nad Klonicami (2442 m), ostro prirezana gora, ki se navpično vzpenja nad visokim zatrepom Klonice, koder se njena melišča na severu iztečejo čez drn na visoko Škrbino za Gradom (2277 m), ki so ji domači ljudje včasih res rekli Čez Drn. Zelo zahtevna sta tudi Veliki (2388 m) in Srednji Pelc (2336 m) nad vzhodno krnico Srednjico, naša gora, Zadnji Pelc, pa stoji v grebenu južneje, nad globoko, težko prehodno skalno škrbino, ki pa nam, ko k naši gori na obisk prihajamo z juga, ne bo delala težav.

Naše višinsko izhodišče je na planini Zapotok (1385 m), kamor pridemo po lepo vzdrževani in sem ter tja z žicami zavarovani poti iz Zapodna v Zadnji Trenti. Na planini označena pot zavije na jug, proti Kanskemu prevalu (2030 m) in naprej na Bavški Grintavec, nas pa čaka strmih tisoč metrov vzpenjanja po južnih pobočjih nad Zapotokom. Najprej po lepo prehodni, a neoznačeni stezici skozi zavarovani gozdni rezervat Apica do označene poti, ki pelje s Kanskega prevala do Zavetišča pod Špičkom (2064 m), vendar jo mi le prestopimo in se zagrizemo navzgor, preko travnatih skokov in planjav v razprostranjen krniški zatrep Velike planine pod prepadnimi vrhovi Skutnika (2172 m), Špičice (2169 m), Nizkega vrha (2162 m) in našega Zadnjega Pelca, od koder se strmo navzdol, na jug spušča rebro Grive (2132 m), ki na vzhodu zapira krnico Velike planine.

Od tu dalje gre zares. Naš kažipot proti vrhu je ostra škrbinica v grebenu med Nizkim vrhom in Zadnjim Pelcem, kamor bomo bolj plezali kot hodili (vendar težave ne presegajo znanja izurjenega gornika, čeprav ni alpinist), s škrbine pa bomo sledili zaobljenemu grebenu, po strmih travah in preko skalnih skokov na vrh, obdarjen z razkošjem razgledov, kakršni so podarjeni le tistemu, ki se je voljan (in če seveda to zna) soočiti z zahtevnostmi »trentarskega alpinizma«. Tam zgoraj bo namreč začel verjeti v »nebesa pod Triglavom«.

Popolno brezpotje v zgornjih nadstropjih našega vzpona seveda terja posebno pripravo, zato velja posebej omeniti dvoje izvrstnih opisov te naše poti. Enega najdete v knjigi Tineta Miheliča Julijske Alpe (PZS, 2003), drugega pa v knjigi Vladimirja Habjana Manj znane poti slovenskih gora (Sidarta, 1999). Seveda pa velja pogledati na zemljevid Trenta – Triglavski narodni park 1: 25.000.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti