Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Visoka Ponca

sobota, 6. oktober 2007, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 4025

Zdaj je pred nama dolg in razgiban greben, na koncu katerega se kaže kristal Julijcev, Jalovec.

PLANINARJENJE

Visoka Ponca


Končno sem dočakal dopust. Ampak trajalo je cel teden, da sem prišel k sebi. Vmes pa sem opravljal »lahkotne« turice …


Med gorskimi velikani

Jutro naju pričaka pri Belopeških jezerih. Z dolgočasne gozdne ceste kmalu zavijeva na gozdno pot, ki pripelje do koče Luigi Zacchi. Ravno obnavljajo jo, vse polno delovnih strojev je pred kočo. Pred nama so v polkrogu razvrščeni velikani Julijskih Alp: Mangart, Koritniški Mali Mangart, Vevnica, Strug, Ponce … kakšno obzidje! Pot naprej je strma, še vedno pa precej bolj prijetna kot tista, ki vodi iz Tamarja na Srednjo Ponco. Pod grebenom zavijeva levo in čez močno podrto grapo vstopiva v strmo rdečo steno. Čeznjo vodi zavarovana pot. Jeklenice so mestoma potrgane, zakrpane z navadnimi pomožnimi vrvicami, pot pa vodi po izpostavljenih poličkah visoko nad rdečo grapo. Vendar je ta del kratek, višje je že lažje in prijetno poplezavava vse do razglednega vrha Visoke Ponce. Vročina je huda. Nobenih ljudi ni, ti kraji tozadevno niso obremenjeni.


Ferata je kar zahtevna

Zdaj je pred nama dolg in razgiban greben, na koncu katerega se kaže kristal Julijcev, Jalovec. Sestop na južno stran je izpostavljen, naprej pa table opozarjajo, da pot ni markirana in da je samo za izurjene. Ampak grebensko visokogorsko popotovanje je prav prijetno. Razgledi so čudoviti, na levi strani ostenje Mojstrovk, Travnika in Šit nad Tamarjem, na desni pogledi na veličastne Zahodne Julijce … V bližini Srednje Ponce naletiva na kup razmetane opreme. To je verjetno od Čehov, ki so jih rešili junija po silovitem snežnem neurju. Pospravim jo, tako da veter ne bi odnesel česa in da je tudi bolj skrito.
Pod Strugom naju tabla usmeri desno navzdol. Zdaj je pred nama nepoznani del poti! Čez strmi skalnat del pomagajo čudno veliki klini, ki so pripravljeni za jeklenice. Teh pa ni. Potem stopiva na melišče, ki se izteče spet v strmi steni. Vedno bolj je izpostavljeno in prav nama pride 30-metrska vrv za občasno varovanje. Počasi sestopava čez strmo steno, ki za vsakim robom kaže drugačen obraz. Izteče se prav v zatrepu silnih sten Vevnice in Struga, kjer pomaga velika zarjavela veriga. Kraj je prav zlovešč, zato jo hitro popihava. Tu je namreč velika nevarnost, da ti kaj prileti na glavo … Čez robno zev komaj prestopiva na trdo snežišče in se po njem podričava na prav tako trdo melišče. Pred nama je samo še sestop skozi idilično prostrano dolinico nazaj do jezerc. Tu pa je na vrsti »obnova ture« in mini piknik …

Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan


Na visokogorskem grebenu

eXTReMe Tracker