Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gora, ki je posodila ime

torek, 25. september 2007, ob 00:00, Jelena Justin, ogledov: 2777

Vogel je sinonim za visokogorsko smučišče, kjer je potrebnih kar nekaj metrov snega, da je smuka izvedljiva. Ime je sposojeno od gore na zahodu, ki s svojo obliko spominja na piramido.

Vogel (1922 m)


Gora, ki je posodila ime


Vogel je sinonim za visokogorsko smučišče, kjer je potrebnih kar nekaj metrov snega, da je smuka izvedljiva. Ime je sposojeno od gore na zahodu, ki s svojo obliko spominja na piramido.


Velika večina ljudi, ko jim poveš, da si bil poleti na Voglu, reče: "Ja, sej gor te pa gondola prpele!" Ko bi le vedeli, kako se motijo. Kabinska žičnica iz Ukanca nas res pripelje do Rjave skale, kjer stoji SKI hotel Vogel, na nadmorski višini 1540 metrov. A do našega cilja, do vrha Vogla je vsaj še dve uri hoje, odvisno po kateri poti boste šli, saj se potke tam okrog kar prepletajo. Tale, ki vam jo bom danes opisala, je časovno še malo daljša.
Od Ski hotela krenete v smeri markacij za Šijo. Pot poteka po smučišču, preko katerega je speljana makadamska cesta. Najprej se vzpnete mimo zgornje postaje sedežnice Zadnji Vogel, greste mimo planine Orlove glave, kjer je od leta 2004 ponovno postavljen križ, ki ga je leta 1935 postavil župnik Franc Sodja ob evharističnem kongresu v Ljubljani. Vi še kar sledite markacijam za Šijo. Svetujem vam, da se držite desne poti, kajti le-ta poteka lepo po senci, ki jo boste v naslednjih urah močno pogrešali. Ko pridete do sedla Šija, se levo odcepi pot proti Rodici in Črni prsti, desno pa pot proti Voglu. Ampak, ker ste z menoj, bomo pot nadaljevali naprej na Vrh dlani, ki meni 1852 metrov. Na vrhu ni ničesar, le lep razgled, vse tja do Krna. Z Vrha dlani sledimo nemarkirani grebenski poti, ki se počasi spušča na markirano, širšo pot. Pot nekaj časa poteka skoraj vodoravno, Vogel je z vsakim korakom bližje. Potem pa, presenečenje. Pot se spusti v najglobjo škrbino v zahodnem grebenu spodnje bohinjskih gora. V tem delu je potrebna skrajna previdnost, saj je pot kamnito-skalnata in drseča. Hodimo po grušču, kjer kaj hitro lahko zdrsnemo. Previdno. Škrbina se konča na markirani poti, ki iz Zadnjega Vogla pripelje pod sam Vogel. Dosežemo Vratca, 1725 m. Ko se začnemo strmo vzpenjati in vrh Vogla vidimo pred seboj, se pot spet spusti. Roko na srce, možno je kar "udariti diretissimo" direktno na vrh Vogla, a vam to odsvetujem, saj je vzpon dokaj zahteven. Še naprej sledimo Slovenski planinski poti, ki je označena s številko 1, do skale, kjer je smerokaz Vogel. Na vrh se povzpnemo iz njegove zahodne strani.
Vrh Vogla, kjer sta vpisna knjiga in žig, nudi čudovit razgled; na sever proti Triglavskemu pogorju, na zahod pa proti Krnu, kjer se pred njim lepo vidi spomin na divjanje 1. svetovne vojne. V mislih imam goro Batognico, goro, ki je brez vrha, saj so tone nitroglicerina vrh dobesedno zdrobile. Turo lahko podaljšate še z vzponom na Žabiški Kuk (1844 m), kjer do sedla sledite SPP, pot do vrha pa se potem še strmo dvigne na mogočno skalno gmoto.
Vrnete se na Vogel, se z njega spustite do Vratc, kjer sledite markacijam za Zadnji Vogel. Vmes lahko zavijete tudi do Orličja, odvisno, kakor želite. Poti so markirane in strah, da bi se izgubili je odveč.

Od Rjave skale do vrha Vogla boste po opisani poti hodili približno dve uri in pol, za spust boste potrebovali precej manj. Odvisno od vaših kolen. Pa veliko užitkov!

Komentiraj (1):

Ivan Jurkovič, ponedeljek, 25. avgust 2008, ob 11:55

>V mislih imam goro Batognico, goro, ki je brez vrha, saj so tone nitroglicerina vrh dobesedno zdrobile.

Tole ne bo držalo. Batognica je tudi pred vojno izgledala enako, kar dokazujejo stare karte. Zloglasne kraterje najdemo na izravnavi, vzhodno od vrha.

eXTReMe Tracker