Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Svačica (1953 m)

Z juga je komaj kaj več kot ljubka spogljedljivka, ki zre čez sedlo Belščica na gorenjsko ravan

Z juga je komaj kaj več kot ljubka spogljedljivka, ki zre čez sedlo Belščica na gorenjsko ravan in tudi videti jo je kot pravilno, ošiljeno piramidico le z ravnic med Brezjami in Radovljico, na severno plat pa to drobno gorsko bitje postaja zanimiva skalna piramida, ki ji vitki stas zagotavlja veliko gorniške pozornosti obiskovalcev severnih karavanških zatrepov in planin. Od tam, predvsem z Mačenske planine in še posebej s sosednjega Ovčjega vrha, je videti tudi kot vznemirljiv, vendar komaj kaj zahteven alpinistični cilj. Ker pa jo je narava postavila med dve najmogočnejši gorski gmoti v Karavankah, med Stol na zahodu in Vrtačo na vzhodu, je s svojo navidezno nepomembnostjo postala dražljiv cilj vsem, ki se potrudijo do bližnje in zelo obiskane Celovške koče.

Svačica (1953 m)


Svačica izpod Ovčjega vrha. Foto: Mitja Košir

Z Mačenske planine, od Celovške koče ( Klagenfurter Hütte, 1663 m), kamor pridemo iz Bistrice v Rožu (Feistritz im Rosental) po dolini Medvedji dol, v zatrep pod severno Stolovo ostenje. Pri koči je pomembno razpotje. Na sever se bomo po južnih pobočjih, strmih in z rušjem poraslih, povzpeli na severni branik Mačenske planine, na Ovčji vrh (Kozjak, 2016 m), na vzhod nas bo pot popeljala v dolino Poden (Bodental), steza, ki na tem križišču krene na jug pa je naša pot. Udobno, z nekaj zavarovanimi mesti, se bomo povzpeli na Belščico, vendar ne bomo prestopili državne meje (Avstrija-Slovenija, kamor bodo odšli tisti, ki osvajajo Stol)), ampak jo bomo ubrali nazaj na sever, po strmem, a nezahtevnem robu naravnost navzgor. Tega grizenja kolen je konec po dobrih stotih višinskih metrih, potem pa do oddiha pri velikem kovinskem križu obiskovalca čaka le še nekaj korakov po izpostavljenem, nekoliko prepadnem grebenu.

Kaj vse se od tukajšnjega, visoko postavljenega križa vidi? Vse o tem ve le tisti, ki je na njem, slehernik pa se bo do dobrega nagledal severnih, koroških razgledov, hkrati pa s spoštovanjem zrl v divje severne stene Vrtače, v njene razbite roglje zahodnega grebena, in v bližnje gladke plati Orlic (Celovške špice), ki se za njimi dviguje mogočno Stolovo pleče. Sicer pa je bilo o tem, kaj ti komaj opazni ali pa odmaknjeni vršiči pomenijo tistemu, ki išče lepoto, v naši in v vse vetrove razpršeni gorniški književnosti napisanega veliko tehtnega.

Na Svačico, ki ni prava mejna gora (meja je na Belščici), pridemo lahko tudi z Zelenice, po Slovenski planinski poti, ki pelje na Stol, k Prešernovi koči, in se v krnici V Kožnah za dobrimi oznakami vzpnemo na Belščico in od tam po že omenjeni poti na naš vrh. Sam pa nekoliko navijaško omenjam sicer od vseh najdaljšo, pa morda najbolj »našo« pot od kmeta (in gostilničarja) Podnarja (Bodenbauer) v Podnu nad Slovenjim Plajberkom (Windisch Bleiberg). Ta pot nas bo najprej pripeljala na rajsko poljano, ki ima zelo prozaično slovensko ime Mlaka (nemško je bolj pravljično – Märchenwiese), pod strmimi stebri divjih ostenij Palca, Zelenjaka in Vrtače, od tam po strmem bukovem gozdu mimo nekoliko umaknjene (od naše poti) Vgrizove planine in njene zanimive vzpetinice Kosmatice, potem pa preko z žicami zavarovanih Štengic na preval Vrata med našo Svačico in njenim severnim sosedom Ovčjim vrhom. Od tod je priporočljiva tista pot, ki se nekaj minut zahodneje priključi poti od Celovške koče, pustolovski raziskovalci brezpotnih strmin pa bodo našli zanimiv prehod po osrednji grapi (naporno in zahtevno, morda v spremstvu gorskega vodnika) na vrh, tokrat še bolj zapisan v gorniško srce.

Prej pa le poglejte v knjigo Stanka Klinarja 55 krat Karavanke (PZS, 2005) in na zemljevid Karavanke 1: 50:000.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti