Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Poznoantična naselbina

torek, 19. junij 2007, ob 00:00, Jelena Justin, ogledov: 3393

Balkonček na južnem pobočju Stola je v preteklosti dajal varno zavetje pred zavojevalci.

Smolnik (1075 m) in Ajdna (1046 m)


Poznoantična naselbina


Balkonček na južnem pobočju Stola je v preteklosti dajal varno zavetje pred zavojevalci. Poznoantično gorsko bivališče in nekropola. Naravni in kulturni spomenik je priljubljena izletniška točka.


Ajdna, ta skalnata špička na južnem pobočju mogočnega Stola (2236 m) in Belščice, je verjetno eno najbolj znanih arheoloških najdišč na Gorenjskem. Poznoantična gorska naselbina z nekropolo, ki datira v čas razpada Rimskega imperija v 5. stoletju n.š. in obenem čas preseljevanja ljudstev, je globoko zasidrana v gorenjskem človeku. Kot enkratna ostalina preteklosti ima velik kulturni pomen, zaradi izjemne flore, ki jo obdaja, pa tudi naravnega. Na Ajdni raste namreč črni bor (Pinus nigra).
O Ajdni je prvi pisal J. V. Valvasor leta 1689, naslednji je bil arheolog Karl Dežman (1879). Leta 1908 si je Ajdno ogledoval Valter Šmid, na pobudo Tehniškega muzeja Železarne Jesenice so ponovna izkopavanja potekala med leti 1959 in 1960. Leta 1976 je raziskovanje začel kustos Gorenjskega muzeja Andrej Valič.Delo je nadaljeval Milan Sagadin iz Zavoda za kulturno dediščino, OE Kranj. Danes so na vrhu restavrirani ostanki naselbine, ki jo še vedno urejajo, pripravlja pa se tudi celovita muzeološka predstavutev.

Kako je nekdaj izgledala Ajdna? Strokovnjaki so mnenja, da je bilo tod lociranih 20 hiš, kjer je živelo med 100 in 150 prebivalcev. Prebivalci so bili romanizirani staroselci iz doline, kjer so še naprej obdelovali polje, preživljali pa so se tudi s pašništvom drobnice, govedi in železarjenjem. Najdbe izpričujejo življenje v času 5. in 6. stoletja. Kot so pokazale raziskave je imela naselbina tri glavne stvabe, okrog katerih so bile manjše bivalne in shrambene koče. Eminentno mesto je zavzemala cerkev, ki je bila oblikovno prirejena skromnim prostorskim razmeram. V ladji cerkve je bilo odkritih tudi pet grobov; v središčnem grobu je bila pokopana mlajša žena z bronasto zapestnico, srebrnima uhanoma, prstanom z vgraviranim križem in delom verižice. Naselbina je bila nasilno porušena konec 6. stoletja, vendar najnovejše najdbe slovanskega nakita, konjeniške opreme, frankovskega orožja izpričujejo, da je naselbina dajala za krajši čas zatočišče peščici karniolskih zaveznikov v uporu Ljudevita Posavskega okoli leta 820. Najdbe so na ogled v Gorenjskem muzeju.

Na Ajdno lahko pridemo na več načinov. Peš je najbližje po strmi gozdni poti iz Potokov. Pot je neoznačena, vzpon je dolg eno uro in precej strm. Naslednji vzpon je iz doline Završnice, kjer sledimo označeni poti na Valvasorjev dom. Delček poti hodimo tudi po gozdni cesti. Shojena stezica nas lahko premami, da skrenemo s poti levo in skočimo na prvi razglednik Smolnik, s katerega se lepo vidi streha Valvazorjevega doma. Vrnemo se na gozdno cesto, nato pa s severne strani Ajdne sledimo markacijam in se povzpnemo na njen vrh. Iz te strani sta možnosti za vzpon dve: lahko pristopimo z zahoda (pot je nezahtvena), lahko pa iz severne strani, preko kratke stene, kjer nas spremlja nekaj klinov. Kljub kratki skalni pregrada ta pot ni za vrtoglave. Vrh Ajdne nam ponuja čudovit razgled, saj nam na ogled postavi Gornejsavsko dolino, »Kašarijo«, Radovljiško ravnico in Blejski kot.

Ajdna oz. njena okolica je primerna tudi za razgledno in zanimivo kolesarsko turo. Samo nekaj kondicije in vztrajnosti je potrebne. Iz Žirovnice se odpeljemo skozi vas Moste v dolino Završnice. Peljemo se mimo Lovskega doma, na ravnini pa se pot odcepi proti Valvazorju. Po približno treh kilometrih na razpotju zavijemo levo, čez približno kilometer pa nas smerna tabla Ajdna usmeri še enkrat levo. Čez slaba 2 kilometra prikolesarimo do steze, ki vodi na Ajdno. Po stezi se spustimo do skale, preko katere vodi kratka zavarovana pot. Kolo zaklenemo in se odpravimo na vrh. Po ogledu pozno antične naselbine in uživanju v čudovitem razgledu se vrnemo do kolesa in pot nadaljujemo proti Potoški planini. Pri vračanju s planine se pot kmalu odcepi levo in nas vodi čez Ravni do Valvazorjevega doma. Od tod pot vodi samo še navzdol v Završnico in naprej do Žirovnice. Klobasa današnjega dne je bila uspešno "zašpilena".

eXTReMe Tracker