Delo, Priloga RTV, 20.-26.12.80 - Dih gora v radijskem programu; iz arhiva Marijanu Krišlju v spomin
Dih gora v radijskem programu
800 oddaj Odmevi z gora
26. decembra bomo prisluhnili osemstoti zaporedni oddaji »Odmevi z gora«. Marijan Krišelj, urednik II. radijskega programa, je leta 1965 pripravil prvo oddajo iz tega cikla in po petnajstih letih ostaja urednik teh oddaj s stalnim krogom poslušalcev, ki vsak petek sedajo pred radijske sprejemnike, da bi prisluhnili drobcem iz življenja planincev in vseh, ki jim gore pomagajo iskati in razumeti smisel in globino življenja.
Številka 800 je še kako pomembna: govori nam o petnajstih letih nenehne prisotnosti tem iz planinstva v radijskem programu, če bi vse oddaje strnili v eno samo, bi jo lahko poslušali šest dni in noči, brez prestanka - ter potrjuje pravilnost usmeritev, ki so jih okrog leta 1965 sklenili vnesti v program tedanji urednik II. radijskega programa Slavko Tiran in pokojni Miha Mejak. Čemu tedaj takšna odločitev, tolikšna želja, da bi o gorah govorili čim več, čim bolj pogosti?
Po koncu vojne je nenehno naraščalo zanimanje ljudi za planinstvo, za gore, vzporedno z zanimanjem pa že|ja po dnevnem obveščanju, o posameznih dogodkih s tega področja. V začetku sedemdesetih let je želja našla odraz v časopisju in radijskem programu, kjer pa je bilo šele treba zastaviti okvire, v katere bi bilo v prihodnjih letih moč zajeti obsežno in zahtevno problematiko s planinskega področja v oddaje s trajno vrednostjo. Oblikovanje te zamisli so zaupali Marijanu Krišlju, ki je s temami iz planinstva tako rekoč zrasel. Rojen pod gorami v Srednji Beli pri Preddvoru, se je nenehno učil od jih in bil od leta 1947 dalje aktiven planinski delavec. Od otroških let je poskušal prodreti v skrivnost gora in brati njihovo sporočilo in oddaje »Odmevi z gora« je tako prepojil z iskro duha in življenja planincev in vseh, ki v gore zahajajo, da petnajst letih niso izgubite niti zrna privlačnosti.
Idejna zasnova oddaj se v teh letih ni spremenila - slej ko prej poskušajo posredovati, kar so si leta 1965 zamislili Miha Mejak, Slavko Tiran in Marijan Krišelj. Oddaje naj ne bi pritegnile le skupine posameznikov, ki se navdušeni ukvarjajo z alpinizmom, temveč tiste, ki želijo živeti v ustvarjalnem odnosu do vsega, kar jih obdaja. Omejile naj se ne bi izključno na odnos »človek-gora« temveč na celoten spekter človekovih odnosov do okolja, v katerem živi. Občutljivost in dovzetnost, s katero se urednik oddaj odziva utripu življenja in prilagaja aktualnim potrebam prikazuje razpon tem, razlike v izbiri tem od prve oddaje, 20. junija 1965, pa do osemstote, 26. decembra 1980. Leta 965 obsežno gradivo še ni bilo obdelano; tedaj so oddaje slikale posamezne izseke iz življenja prvih alpinistov, opisovale so strogo določene posamezne pojave. Danes pa se vključujejo v tok družbenih prizadevanj, obravnavajo problematiko človekovega prostora v življenju, množičnost, za katero si oddajah prizadevajo, njihova širina in razpon pa jamčijo za njihovo aktualnost. Osemstota oddaja je hkrati tudi poslednja iz dolgoletnega tematskega cikla s simboličnim naslovom »Zlata naveza«. Cikel vsebuje kamenčke iz mozaika slovenskega planinstva, kakor si jih je vtisnil v spomin in jih zapisal Nestor slovenskega planinstva, dr. Miha Potočnik. Z iztekom tega cikla pa vstopajo oddaje »Odmevi z gora« v novo obdobje, k temam, ki se planinstvu šele odpirajo. Poskušale bodo zajeti in oblikovati še sodobnejšo snov, še bolj tenkočutno prisluhniti sedanjemu trenutku.
Še mimo enega podatka nikakor ne moremo - Odmevi z gora so trenutno edini cikel radijskih oddaj, ki se poslužujejo še drugega medija - od leta 1965 so namreč izšle že štiri knjige: Tone Škarja »Stene mojega življenja«, Danilo Cedilnik »Congma je hodil spredaj«, Pavel Kunaver »Brezna in vrhovi« ter »Moje steze«. Tik pred izidom je knjiga dr. Mihe Potočnika »Zlata naveza«. v pripravi pa je že nova, šesta knjiga.
Uredniku oddaj »Odmevi z gora« je najlepše priznanje in potrdilo za trud veliko zanimanje in aktualnost, ki je oddaje tudi po petnajstih letih še niso izgubile.
M. G.