Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Od ene lepotice do druge

torek, 29. maj 2007, ob 00:00, Jelena Justin, ogledov: 3143

Grebenska prečenja so vedno ture za dušo, vsaj zame. Karavanke so za to čudovite.

Od Dovške Babe(1892 m) do Golice (1836 m)


Od ene lepotice do druge


Grebenska prečenja so vedno ture za dušo, vsaj zame. Ujetost na višini, ko naenkrat lahko stopiš na več vrhov; obenem pa uživaš v razgledu in čudoviti flori. Karavanke so za to čudovite.


V lanskem letu smo se skupaj povzpeli na Dovško Babo, med drugim pa smo prehodili tudi greben od Zelenice do Golice. Letos se bomo vrnili na Dovško Babo in šli po čudovitem grebenu spet vse tja do Golice, ki v teh dneh omamno, že kar preveč diši. Najprej na kratko ponovimo pristop do Dovške Babe:
Na regionalni cesti Jesenice – Kranjska Gora zavijemo desno proti vasi Dovje. Ves čas se držimo desno. Na koncu vasi, kjer se začne makadam, lahko pustimo avto, kjer nas markirana pot vodi ob potoku Mlinca, potem pa strmo skozi gozd. Večkrat prečimo gozdno cesto. Vzpnemo se mimo Bele peči in po cesti nadaljujemo do Lahovega prevala. Naj vam zaupam, da se do prevala lahko pripeljete tudi z avtom, če se vam seveda preveč ne smili. Do tja je približno 6 kilometrov utrjenega makadama.
Z Lahovega prevala se markirana pot odcepi levo čez strmo pobočje do planine Dovška Rožca, kjer je koča pašne skupnosti. Od koče po travnaten pobočju nadaljujemo do vrha Dovške babe. Z vrha se nam odpre čudovit razgled na sosedo Kepo in na greben, ki ga danes nameravamo prehoditi do Golice.
Z vrha krenete proti vzhodu, prestopite ograjo, ki označuje rob pašnika in se spustite rahlo navzdol. Tisto sobotno jutro smo na tej poti do Hruškega vrha srečali žival, do katere ljudje gojimo kar nek prastrah. Pot nam je namreč prečkal gad (Vipera berus), ki pa je bil kljub vročemu vremenu še rahlo otrpel in se je gibal zelo počasi. Še dobro pravzaprav, sicer mi verjetno od strahu niti na misel ne bi prišlo, da bi ga fotografirala. Gada v naših gorah ne vidite več ravno pogosto in baje si je takšno srečanje dandanes skorajda šteti v čast.
Pred vami je s travo poraščeni Hruški vrh, visok 1776 m. Preko Hruškega vrha se boste spustili na sedlo Rožca, 1587 m. Veliko ljudi je prepričanih, da je Rožca vrh, a vendar ni. Je sedlo, ki je omenjeno ime dobilo po neverjetnem številu cvetlic, ki rastejo tod naokoli. Na sedlu je tudi majhna koča. Markirana pot se sicer previdno izogne Kleka (1753 m) oz. avstrijskega Hahnkogel. Svetujem vam, da se povzpnete nanj, saj nudi enkraten razgled po okolici in pred vami se bo tudi raztegnila pot, ki ste jo do sedaj že prehodili. S Kleka krenemo naprej proti vzhodu. Hodimo med ruševjem, kjer je potrebno nekaj občutka za orientacijo, ampak ni večjih problemov, kajti markirano pot ves čas vidite pod seboj.
Ko od daleč opazuješ greben, ki ga trenutno hodimo, imaš občutek, da se vse drži skupaj, da nikjer ni skoraj nobenih "ovinkov"; šele ko hodiš pa vidiš, da pot le ne gre tako naravnost, kot izgleda od daleč. S Kleka se spustite na Jekljevo sedlo, kjer je razpotje. Leva pot gre po grebenu na vrh Golice, desna pot pa direktno do Koče na Golici. Prepričana sem, da se boste odločili za levo pot in se povzpeli na Golico, na to opevano damo Karavank, ki nudi več kot čudovit razgled. Proti vzhodu je greben Karavank s plečatim Stolom in Košuto, desno od njiju se kaže grebem Kamniških Alp; na jugovzhodu se odpre gorenjska ravnina z ljubljansko kotlino; pred vami se bo videl celo Snežnik; proti jugozahodu Mežakla, kot predgorje Julijcev; Triglav, Škrlatica, vidi se Špik; proti zahodu se odpre pot, ki smo jo prehodili, na koncu te poti je Kepa. Če se obrnemo proti Avstriji, vidimo koroško stran: dolino Rož, celovško kotlino, Vrbsko jezero, Baško in Osojsko jezero. Če boste imeli srečo v obliki jasnega vremena, pa se vam bo pogled ustavil na Nizkih in Visokih Turah z mogočnim Velikim Klekom oz. Grossglocknerjem (3798 m).

Od Koče na Golici se boste spustili samo še do Planine pod Golico, kjer je priporočljivo, da vas čaka nekdo od domačih, ali pa kakšen ustrežljiv prijatelj, ki vas bo odpeljal nazaj domov.
Do Dovške Babe je uro in pol hoje, od Babe do Golice pa približno 4 ure zmerne hoje. Zraven je treba prišteti še čas za spust do Koče pod Golico in naprej do Planine pod Golico; vse skupaj bo trajalo približno 6 do 7 ur. In nikar ne glejte na uro; raje uživajte v lepotah narave. Pa varen korak!

eXTReMe Tracker