Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vetrnicam na Volovji rebri slabo kaže

četrtek, 6. januar 2005, ob 09:20, Franci Savenc, ogledov: 837

Delo, 05.01.05 - Klara Škrinjar: Agencija za okolje ni izdala okoljevarstevnega soglasja za gradnjo

dogodki dneva

Okoljevarstveniki zavrnili zahtevo Elektra Primorska

Vetrnicam na Volovji rebri slabo kaže

Agencija za okolje ni izdala okoljevarstevnega soglasja za gradnjo vetrnega polja – Elektro Primorska bo zdaj državne organe poskušal prepričati, da so vetrnice na Volovji rebri slovenski nacionalni interes


Ljubljana, Ilirska Bistrica – Mučna zgodba o postavitvi prve vetrne elektrarne v Sloveniji počasi vendarle dobiva epilog in trenutno polju 43 vetrnih turbin na Volovji rebri slabo kaže: agencija za okolje je namreč konec leta investitorju Elektru Primorska izdala odločbo, s katero zavrača zahtevo po izdaji okoljevarstvenega soglasja, manjkajočega dokumenta, ki ga je Elektro Primorska potreboval za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo vetrne elektrarne in povezovalnega daljnovoda na območju Volovja reber nad Ilirsko Bistrico.

Kot nam je razložila Verica Vogrinčič iz agencije Republike Slovenije za okolje, so v tem primeru vodili le upravni postopek na področju varstva okolja in so v skladu z zakonom o varstvu okolja in zakonom o ohranjanju narave sprejeli odločbo, ki je za investitorja neugodna: zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja so namreč zavrnili.

Iz družbe Elektro Primorska so nam včeraj sporočili, da so z razočaranjem in obžalovanjem sprejeli zavrnitev izdaje okoljevarstvenega soglasja, saj so pri načrtovanju upoštevali prav vse omilitvene zahteve in priporočila iz poročila o vplivu na okolje. »Menimo celo, da bi pri nas težko našli podoben primer, ko se je investitor v tolikšni meri prilagodil naravovarstvenim smernicam. Tako smo, denimo, na podlagi priporočil iz poročila število vetrnih turbin iz prvotnih 88 zmanjšali na 47, dodatno pa smo na podlagi študije preletov ptic opustili še štiri vetrne turbine, v liniji vetrnih turbin pa smo zagotovili tudi dva koridorja za prehajanje prostoživečih sesalcev in za prelete ptic,« je včeraj pojasnil direktor David Valentičič.

Investitor še poudarja, da so sprejeli tudi obvezo, da najamejo dodatnih 147 hektarov zemljišč v okolici, kjer bodo prav oni skrbeli za varovanje rastlinskih habitatov, ki jih sicer najbolj ogroža sedanje zaraščanje zemljišč, z vsemi temi ukrepi pa naj bi »ta sicer nedvomno boleči poseg v naravo spravili v okvire sprejemljivosti tudi z okoljevarstvenega vidika«.

Na agenciji za okolje so nam včeraj še pojasnili, da so takšno odločbo sprejeli na podlagi mnenj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za kulturo, zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave, pri odločanju pa so upoštevali mnenja in pripombe, kako bi nameravani poseg vplival na varstvo okolja in rabo naravnih dobrin ter varstvo kulturne dediščine – iz mnenj namreč izhaja, da bi gradnja in postavitev vetrne elektrarne povzročila preveč negativnih vplivov na okolje, naravne dobrine in kulturno dediščino ter da je potemtakem gradnja vetrnic na Volovji rebri nesprejemljiva; velik je predvsem neposredni in posredni negativni vpliv na živalske in rastlinske vrste, ki se pojavljajo na obravnavanem območju ter nevarnost onesnaženja vodnih virov.

V občini Ilirska Bistrica, kjer so podpirali gradnjo vetrne elektrarne in si od nje med drugim obetali slabih 400 milijonov tolarjev rente, s katero bi poplačali obnovo poslopja, v katerem je letos začela delovati gimnazija, so nad takšno odločbo razočarani: »Menimo, da je negativno okoljevarstveno soglasje nelogično in neutemeljeno. Občina si takšne odločbe ne bi upala poslati v javnost in se podpisati pod njo, ker je dejansko nestrokovna in brez argumentov,« je povedal ilirskobistriški župan Anton Šenkinc, ki je še dejal, da so na tak način v občini onemogočeni vsi posegi, kar vodi v propad občine, česar pa ne bodo dopustili in bodo proti temu uporabili vsa pravna sredstva.

Tudi za Elektro Primorska zgodba o vetrnem polju na Volovji rebri še ni končana: »Zdaj bomo sprožili postopek o prevladi javne koristi iz zakona o ohranjanju narave, saj gre v našem primeru za prevlado javne koristi zagotovitve obnovljivih virov energije na podlagi mednarodnih obveznosti Slovenije iz kjotskega protokola in direktiv Evropske unije. Vetrne elektrarne v kombinaciji s črpalnimi elektrarnami namreč z vsako proizvedeno kilovatno uro nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv – za slednjo pa vemo, da je pomemben vir toplogrednih plinov, ki ogrožajo dolgoročno prihodnost človeštva,« je včeraj še pojasnil Valentinčič. Od pristojnih državnih organov tako pričakujejo, da bodo skrbno proučili njihove argumente in z odločitvijo o prevladi javne koristi omogočili gradnjo vetrne elektrarne, ki je, tako Elektro Primorska, »po našem trdnem prepričanju tudi v nacionalnem interesu Slovenije«.

Klara Škrinjar

eXTReMe Tracker