Ko se pelješ proti Gorenjski, cerkvice Svetega Petra nad Begunjami ni mogoče prezreti.
Sveti Peter nad Begunjami (893 m) in Pleče (1131 m)
Balkonček pod Stolom
Ko se pelješ proti Gorenjski, cerkvice Svetega Petra nad Begunjami ni mogoče prezreti. V varnem zavetju pod Stolom si prešerno ogleduje okolico. Kljub nizki višini nam bo kucelj postregel z lepim razgledom.
Temperature so že skoraj poletne, v zadnjem tednu se je sneg tudi v visokogorju neusmiljeno začel topiti. Glede na to, da smo imeli zelo slabo zimo, je še kar dolgo zdržal, se vam ne zdi? Sredogorje je večinoma brez bele podlage in prišel je čas, da tokrat že tretje leto zapored začenjamo s Planinskim kotičkom, kjer vam bom predlagala izlete oz. planinske vzpone, ki so primerni skoraj za vse. No, kakšna res gorniška tura bo tudi prišla na vrsto v samem vrhuncu sezone. Za umirjen začetek pa nekaj kratkega, primernega za popoldanski izlet. Gremo?
Begunje so z okoliškimi vasmi izhodišče za prijetne planinske in gorniške ture. Pod Stolom se komaj opazno, kot rep Storžiča in Dobrče vleče greben Peči, ki ga še vedno prištevamo h Kamniškim Alpam. Za začetek Peči lahko vzamemo lično cerkvico Svetega Petra nad Begunjami, do koder se bomo danes povzpeli. Hribček s svojimi 893 metri je prijeten popoldanski izlet, ko se utrujeni vrnemo domov iz službe. Dostop do cerkvice, ki jo vidimo že z glavne ceste je popolnoma nezahteven in primeren za vsakogar.
Izhodišče je lahko vas Begunje, ali pa se z avtomobili zapeljete do parkirišča pod smučiščem, kjer je tudi lepo urejeno igrišče z otroškimi igrali. Pot sicer ni označena, ali pa sem spregledala markacije, a kljub temu orientacija ni zahtevna. Ob smučišču vodi dobro shojena steza strmo navzgor. Če boste tukaj na začetku zadihani, naj vas to ne odvrne od nadaljevanja. Vzpenjate se po smučišču in takšna hoja vedno zadiha ter izviša pulz. Na vrhu smučišča se pot usmeri desno in vas pripelje na makadamsko cesto, ki vas pripelje vse do cerkvice. Svetujem vam, da ne greste povsem do cerkvice, temveč tik pod njo, prečite travnik z drevesi in se povzpnete še do Sankaške koče. Od parkirišča do koče je 45 minut zmerne hoje in prepričana sem, da vam še ni dovolj. Od koče po gozdni cesti nadaljujeo levo. Pot se zlagoma vzpenja in po ostrem desnem ovinku se kmalu odcepi levo, kjer je precej podrtih dreves. Na desni strani je gozdno pobočje, pokrito z odpadlim listjem. Če se zaženete v ta hrib, boste prišli na Pleče, vrh, na katerega ne vodi nobena pot. No, iskreno priznam, da razgleda na vrhu ni, ker je le-ta prekrit z drevjem. Spustite se nazaj navzdol do ceste in se vrnete do Svetega Petra. Cerkvica prvega apostola je, kljub zunanji skromnosti, vsekakor vredna ogleda. Zgrajena je bila ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, krasi pa jo marmorni baročni oltar, edini del originalne opreme. Čudovite freske datirajo med leti 1530 in 1540. Najbolj znamenita freska je Kristusovo trpljenje v 26 slikah. Cerkev je bila nekdaj priljubljena romarska postojanka in dobro obiskana, saj so še iz časa po reformaciji na stenah cerkve ohranjeni podpisi romarjev. Zanimiva je bila tudi zato, ker naj bi skozi luknjo, ki se nahaja ob cerkvi, stalno pihal vetrič, ki naj bi imel zdravilen učinek. Iz zgodovine vemo, da so se po naših krajih klatili tudi Turki in v tistem času je cerkev Sv. Petra odigrala pomembno vlogo, saj je prevzela vlogo t.i. taborske cerkve, kar pomeni, da je bila zaradi razgledne lege vključena v sistem obveščanja o nevarnosti s stražnimi ognji.
Od parkirišča do Sankaške koče je 45 minut zmerne hoje, do vrha Pleč še nadaljne pol ure; za vrnitev v dolino pa boste porabili iz vrha Pleč porabili približno pol ure.
Obisk Svetega Petra je tudi prijetna gorsko kolesarska tura. Okolica je namreč prepredena s številnimi potkami lokalnih pohodnikov, kar omogoča kakšen zanimiv spust nazaj v dolino. Saj veste, bolj pestro je, boljše je. Povsem običajen je vzpon po gozdni cesti, ki jo kot pohodniki dosežemo nekaj višinskih metrov nad smučiščem. Če od cerkve nadaljujemo še proti Sankaški koči se lahko spustimo proti Rodinam, ali pa naredimo krožno turo in se vrnemo v dolino Krpin, kjer je smučišče. Da boste zagotovili varnost sebi in drugim, ne pozabite na čelado, pri spustu pa bodite tolerantni do sprehajalcev in pohodnikov, ki jih je precej. Pa srečno do naslednjič!