Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nad Rezijo

petek, 30. marec 2007, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 3943

Premalokrat gremo v te prelepe kraje, ki so tako prijetni, mirni in tako slovenski …

PLANINARJENJE

Nad Rezijo


Pomlad ni moj najljubši letni čas, vendar je sušec, marec, zanimiv po svojih kontrastih. Medtem ko je v visokogorju še prava zima, v dolino vse bolj prodira pomlad. In ta nasprotja so prav privlačna …


Vzpon na greben

Po Kanalski dolini se dolgo vozimo, jaz pa vmes dremam (vsaj enkrat mi ni treba vozit!). Vožnja skozi odmaknjeno Rezijo je precej bolj zanimiva, če ne zaradi drugega, pa zaradi tako ozkih cest in pogleda na zasneženi Kanin. Ustavimo se tik pod idilično planino Kot, ko konjički ne morejo več naprej. Na planini nas pričakata lep sončen dan in bogati razgledi. Hoja naprej je »trda«, torej čisto drugačne razmere kot so bile dan prej na ojuženi Begunjščici. Nekateri nataknemo dereze, saj je hoja sicer bolj naporna, drugi »pa se matrajo« brez. Ustavimo se na glavnem grebenu, ki vodi od Skutnika proti zahodu in zapira Rezijo na jugu.


V ozadju nas spremlja Kanin

Tu se odpre pogled na južno stran na Učjo, Muzce, Matajur, Kobariški Stol … celo do morja je videti. Tokrat nas je cela mala čredica, ki se krepko razpotegne po res prijetnem grebenčku. Razgled je veličasten, čeprav priznam, da takšnega nisem pričakoval - greben namreč nima tolikšne višine. V daljavi valovijo Karnijske Alpe, celo Antelao štrli iz Dolomitov, tik pred nami je divji greben Muzcev, kjer sem jeseni že bil. Hodimo gor in dol po valovitem slemenu in uživamo … Mestoma so na jug precej strme trave, ki prepadajo v dolino Učje. Sneg drži vedno manj, saj sonce močno pripeka, zato se ugrezamo. Počasi bo treba dol z grebena, v Reziji čaka prevoz, ki smo si ga uredili že zjutraj.
Nekaj se nas odloči, da nadaljujemo še naprej. Tisti potegnemo v »višji prestavi«. Pot pa ne vodi le navzdol, pač pa tudi navzgor. Sleme/greben je prav zanimiv, podoben je našemu Polovniku – strme trave, ki jih prečijo nekdaj vojaške mulatjere. Za vsakim kucljem se pojavi nov vrh, presneto, a tega ne bo nikoli konec? No, saj je res pisalo do sedla Karnica dve in pol uri … Mi smo bili tam – ne glede na sneg – v uri in pol … Ampak cesta je zasnežena, kako bodo naši prišli do nas? Pozimi očitno ta cesta ni plužena. No, vse se izteče v redu, saj je nižje cesta spet kopna, naši pa so peljali kar mimo zapornice.
Kaj naj rečem za konec, premalokrat gremo v te prelepe kraje, ki so tako prijetni, mirni (ves dan nikogar!) in tako slovenski …


Prijetna hoja nad Rezijo

Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan


Komentiraj (2):

Igor Zlodej, sobota, 31. marec 2007, ob 14:04

citiram: >Kaj naj rečem za konec, premalokrat gremo v te prelepe kraje, ki so tako prijetni, mirni (ves dan nikogar!) in tako slovenski …<
Vladimir ima popolnoma prav. Tudi mene je pred leti (2002) pritegnil Skutnik. Nanj sem se odpravil z Žage do lovskega bivaka Mužnik in naprej na vrh. Poti niso označene, vendar še uhojene (lovci) Ko se mi je razprl pogled na drugo stran grebena sem takoj vedel, da bo treba obiskati Rezijo. Že naslednjo leto v mesecu Maju sem se podal v Rezijanske vasi in se zapeljal do pod planine Kot. (cesta je izredno strma) Od tam levo na planino Zg. Brdo in do bivaka pod Mulcem, nato po mulatjeri na vrh Skutnika in nazaj na planino Kot. Planina je poleti lepo oskrbovana, dobijo se tudi proizvodi z planine. Konec istega leta pa iz sedla Karnica na vrh grebena in po grebenu vse do vrh Planje, nato sestop na planino Kal in v vas Učja, ter 5 km po cesti nazaj na sedlo Karnica. V Maju leta 2005 sem na Skutnik iz Rezije organiziral kar društveni izlet, katerega se je udeležilo 12 članov, in to vse od otrok do naših veteranov, pridružil pa se nam je še prijatelj Roberto iz Ravence.
Lani sem se v Stolvici mudil na veliki Šmaren, vredno obiska. Takrat se v vaseh Rezije zberejo vsi, ki so odšli po svetu. Razstava starih obrti, domačih jedi in pijač, prikazi rezijanskih plesov, glasbe, skratka zanimivo.
Cesto iz zadnje vasi Liščace proti sedlu Karnica in naprej do vasi Učja pa že nekaj časa obnavljajo, tako je bila lani tudi v jeseni občasno zaprta, pozimi pa je ne plužijo. Je pa to seveda najkrajša povezava iz Slovenije v Rezijo, problem (samo še to leto) je samo v tem, da se mejni prehod Učja odpira šele ob 08.00 uri, kar pa je veliko prepozno za kako resno turo. Seveda pa so povsem drugačni pogledi na Rezijo od bivaka Elio Marušič pod Vrhom Krnice ali z Žrdi. Poglavje zase pa je Ta visoka rosojanska pot.

Zanimivo je tudi ob prazniku Sv. Ane na sedlu Karnica. Od tamkajšnje cerkvice je lep izlet na Monte Zajavor.

Pridružujem se Vladimirjemu povabilu. Obiščite te kraje, ne bo vam žal. Iz doline Bele v Rezijo zavijete v kraju Resiutta. Komur ni za hojo v gore se lahko sprehodi samo po dolini Po ta lipi poti ali pa zavije v muzej v Ravenci, tam bo zvedel vse od parka Julijske Predalpe.

Miha Mihelič, nedelja, 1. april 2007, ob 10:02

Pogled na Žagarsko stran, torej kanjon Učje, utegne kmalu (2011-2015) dobiti popolnoma novo podobo! V mislih imam načrt izgradnje HE Učja. Zgraditi nameravajo 85m visok jez, ki bo povzročil nastanek 1.9 km dolgo akumulacijsko jezero.
Ekološko zelo sporno.. Pa še to: predstavljajte si daljši in močnejši potresni sunek sredi Avgusta, ko je na Soči ogromno turistov (rafting, kajak) in se 85m jez podre...

Kot dokaz še naslednje povezave:
http://ads2.arctur.si/seng/prikaz/priponka.php?prp_priponka_ID=2006080808393875
http://ads2.arctur.si/seng/prikaz/priponka.php?prp_priponka_ID=2006072712245947
http://www.hse.si/energetski_projekti

Lep pozdrav

eXTReMe Tracker